Vietnamski predsednik Tran Duc Luong je v nagovoru pred veterani in sedanjimi vojaškimi poveljniki dejal, da je zmaga v vojni izpolnila želje po združitvi prej razdeljene države in miru.
Priporočamo ogled fotozgodbe o obletnici konca Vietnamske vojne
Vojna je po nekaterih ocenah zahtevala življenja treh milijonov Vietnamcev in približno 58.000 Američanov.
Vietnamske vojne se dobro spominjajo tudi Američani, saj jih na podobno vojaško posredovanje v tuji državi, ki je bilo posledica ameriške politike obrambe nacionalne varnosti, opozarjajo negotove razmere v Iraku, kjer je v zadnjih dveh letih življenje izgubilo več kot 1.500 ameriških vojakov.
Trenutno število žrtev vojne v Iraku se sicer ne more primerjati z vietnamsko vojno, kjer so ZDA približno 20 let bolj ali manj aktivno pomagale južnemu Vietnamu v boju proti komunističnim silam severnega Vietnama, ki so se zavzemale za združitev Vietnama in vzpostavitev enotne komunistične oblasti.
Ogromno število žrtev
V vietnamski vojni je življenje izgubilo skoraj 50.000 ameriških vojakov in še okoli deset tisoč drugih Američanov, kar 300.000 jih je bilo ranjenih. Še vedno pa ne vedo kaj se je zgodilo okoli 1.800 Američanom. Še večje izgube so bile med Vietnamci, saj je na strani južnega in severnega Vietnama umrlo več kot milijon vojakov, še okoli dva milijona žrtev pa je bilo med civilnim prebivalstvom.
Severni del je bil pod nadzorom komunistične Lige za neodvisnost Vietnama, ki je bila bolj znana pod imenom Viet Minh, vodil pa jo je Ho Ši Minh. Južni del so nadzirale nekomunistične sile. Potem ko oblasti v južnem Vietnamu niso spoštovale na konferenci dogovorjeni rok za splošne volitve v celotnem Vietnamu, se je Viet Minh odločil, da bo državo skušal združiti na silo.
Strah pred komunistično Azijo
Komunistične sile v severnem in južnem Vietnamu so oblikovale narodnoosvobodilno fronto in začele z gverilskimi napadi v južnem Vietnamu. Tamkajšnje oblasti so zato za vojaško pomoč zaprosile ZDA, ki so imele do konca leta 1962 tam že 11.000 svojih vojaških predstavnikov. ZDA so se namreč ustrašile, da bi ob morebitnem komunističnem zavzetju celotnega Vietnama tudi druge azijske države sprejele komunizem in tako predstavljale grožnjo ZDA.
Prihod na tisoče ameriških vojakov
Poleti leta 1964 so komunistične sile domnevno uničile ameriški rušilec v zalivu Tonkin in ameriški kongres je nato skoraj soglasno dal predsedniku Lyndonu B. Johnsonu vsa pooblastila za ustavitev napadov in preprečitev nadaljnje agresije. Johnson se je kmalu zatem odločil za maščevanje in odredil letalski napad na severni Vietnam, čemur so kasneje sledila še številna bombardiranja mest in vasi v severnem delu.
Leta 1965 so imele ZDA v Vietnamu 180.000 vojakov, dve leti kasneje 389.000, do konca leta 1969 pa je bilo tam že več kot pol milijona ameriških vojakov. Kljub velikemu številu ameriških vojakov so se napadi v južnem Vietnamu nadaljevali in konfliktu ni bilo videti konca kljub ameriški vojaški premoči.
Nixon začel umik vojakov
Konec 60 let se je v ZDA začelo mirovniško gibanje in vse več Američanov je nasprotovalo vojni, v kateri niso videli smisla, nekateri pa so jo označili za državljansko vojno. Novoizvoljeni predsednik ZDA Richard Nixon se je zato odločil zmanjševati število ameriških vojakov in do konca leta 1970 se je njihovo število zmanjšalo na 335.000, leto dni kasneje pa na 160.000.
Leta 1973 so vpletene strani v Parizu podpisale mirovni sporazum in do leta 1974 je v Vietnamu ostalo le še nekaj ameriških vojakov. Sile severnega Vietnama so zato začele pripravljati obsežno invazijo na južni del, s katero bi končali vojno, ki je v Vietnamu bolj znana kot ameriška vojna.
Komunistične sile so
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje