V bogati družini rojeni Gandi je bil vodja indijskega gibanja za neodvisnost in se je zavzemal za nenasilje. S svojo idejo o miroljubnem uporu z množično civilno nepokorščino je navdahnil tudi druga gibanja za neodvisnost drugod po svetu in številne borce za državljanske in človekove pravice. Eden njegovih najbolj znanih stavkov govori o maščevanju: "Oko za oko in ves svet bo oslepel."

Njegov pepel so raztresli po vseh večjih rekah po svetu, njegov rojstni dan, 2. oktober, pa razglasili za državni praznik v Indiji in za svetovni dan nenasilja.

Gandiji so bili potomci trgovcev, kar nakazuje sam priimek Gandi, ki pomeni trgovec z živili. Ko je bil star 13 let, se je Gandi poročil s Kasturbo, ki je bila istih let, s katero sta imela štiri sinove. Ko mu je bilo šestnajst let, je ostal brez očeta, z devetnajstimi leti pa je odšel na londonsko univerzo študirat pravo. Mladi Gandi je postal zastopnik v Južni Afriki, kjer naj bi izterjeval denar od tamkajšnjih trgovcev.

Zaradi dogodka, ki ga je imel na vlaku iz Durbana v Pretorio, se je odločil, da se bo boril proti rasnemu zatiranju. Maja 1893 je namreč na vlaku v njegov kupe vstopil belopolti poslovnež in zahteval, da zapusti vagon. Ker mu Gandi ni hotel ustreči, ga je sprevodnik vrgel z vlaka. V čakalnici za temnopolte je preživel noč, dokler se ni naslednjega dne proti večeru končno odpeljal proti Pretorii. 6. novembra 1913 so ga pri vodenju pohoda indijskih rudarjev v Južni Afriki zaprli.

Vrnitev domov
Med 1. svetovno vojno se je Gandi vrnil v Indijo, kjer je pomagal novačiti može za vstop v britansko-indijsko vojsko. Januarja 1915, ko se je vrnil domov, se je odločil, da se odpove vsej svoji lastnini. V letih, ko je bil odsoten, se je razširil glas o malem Indijcu v Južni Afriki.

V Indiji so mu kmalu po vrnitvi nadeli ime Mahatma, kar v sanskrtu pomeni velika duša. V javno življenje je vstopil razmeroma pozno, šele leta 1919, ko so Britanci sprejeli zakon, ki je Indijcem odrekal številne pravice. V naslednjih 29 letih je postal središče indijske politike, ves ta čas pa je ostajal zvest načelom svoje filozofije o nenasilju in borbi za resnico.

Od leta 1920 se je bojeval za osvoboditev Indije izpod britanske oblasti, pri čemer pa je zagovarjal odpor brez nasilja. V zaporu se je znašel kar osemkrat, večkrat pa je uspel z gladovnimi stavkami izsiliti izpustitev. Od leta 1924 do 1937 in pozneje leta 1940/41 je bil predsednik vseindijske Kongresne stranke.

Velike zasluge za neodvisnost Indije
Kljub temu, da si je prizadeval za združitev hindujcev in muslimanov, ni mogel preprečiti razdelitve Indije. Bil je cenjen človek in spreten politik, hkrati pa je bil izjemno povezan s staroindijskim miselnim svetom, a si je kljub temu prizadeval za odpravo sistema kast in dvig življenjske ravni nižjih slojev. Na začetku druge svetovne vojne se je Gandi postavil na stran svojih kolonialnih gospodarjev, na indijskem kongresu avgusta 1942 pa je Britance pozval, naj zapustijo Indijo. Že drugi dan po izjavi so njega in člane kongresa aretirali in odpeljali v zapor.

Gandi se je v ječi znova postil in zaradi tega hudo oslabel, povrh vsega je zbolel za malarijo. Ljudstvo je zahtevalo, da ga izpustijo, kar se je zgodilo spomladi 1943. Po koncu vojne je bil Indiji priznan status neodvisne države.

Atentat Godseja
Pod Nehrujevim vodstvom je bila ustanovljena prva indijska vlada in 15. avgusta 1945 je Indija razglasila samostojnost. Že nekaj mesecev potem so ga poskusili umoriti, a atentat nanj ni uspel. 30. januarja 1948 je ob poti skozi vrt ob hiši svojega prijatelja v Pooni Nathuram Godse izvedel atentat na Gandija. Nathuram je izpod ogrinjala potegnil samokres in ustrelil, pri čemer ga je dvakrat zadel v prsi in trikrat v trebuh. Ko se ljudje izvedeli za Gandijevo smrt, so se zgrnili okrog Birlove hiše. Na balkon je stopil Nehru, vodja svobodne Indije, in dejal: "Mahatmadži je umrl."

Pot resnice
Gandijevo načelo nenasilnega protesta, po navadi grobo prevedeno kot "pot resnice" ali "težnja za resnico", je navdihnilo generacije demokratičnih in protirasnih aktivistov. Najbolj znana med njimi sta Martin Luther King mlajši in Rolihlahla "Nelson" Mandela. Gandi je večkrat izjavil, da so njegove vrednote preproste in izhajajo iz tradicionalnih hindujskih prepričanj: resnice (satje) in nenasilja (ahimse). Sicer pa si je Gandi vse do smrti ruskega pisatelja Tolstoja leta 1910 dopisoval z njim.