Nacisti so v noči na 10. november 1938 začeli izvajati načrtno uničenje Judov, ki so bili pred požiganjem sinagog, razbijanjem njihovih trgovin ter mučenjem in pobijanjem povsem nemočni. Zaradi številnih razbitih oken je ta noč v zgodovinski literaturi dobila ime kristalna noč.

V Nemčiji so se obletnice tragične noči spomnili s slovesnostmi in koncerti. Kanclerka Anglea Merkel se je ob tej priložnosti udeležila slovesnosti v berlinski sinagogi na ulici Rykestrasse, ki ji je bilo med pogrom prizaneseno, saj so se akterji bali, da bi plameni uničili bližnje stavbe. Sledil bo tudi koncert s sloganom "Naredi nekaj", ki ga bodo priredili na berlinskem letališču Tempelhof.

Merklova je že soboto dejala, da se je treba proti rasizmu, predvsem pa antisemitizmu odločno upreti. "Ohraniti moramo spomin ne samo v odnosu do žrtev, temveč tudi zato, da se to ne bi več ponovilo," je poudarila ob 70. obletnici kristalne noči.

Ubitih 92, deportiranih 30.000
V samo eni noči je bilo namreč ubitih 92 Judov, med 25.000 in 30.000 pa so jih zaprli in deportirali v koncentracijska taborišča. Pripadniki Udarnih oddelkov in Hitlerjeve mladine so napadali in ropali trgovine v lasti judovskih Nemcev ter zažgali več kot 1.200 sinagog.

Nacisti so želeli dogodek prikazati kot spontan odziv prebivalcev na atentat na nemškega
veleposlanika Ernsta von Ratha v Parizu. Njegov morilec je bil namreč judovski študent Herschel Grynszpan. Želel je maščevati svojo družino, ki je bila skupaj še z okoli 15.000 drugimi poljskimi Judi oktobra iz Nemčije izgnana na Poljsko. Von Ratha je ustrelil 7. novembra, ta je dva dni pozneje umrl, kar je Nemce močno razburilo.

Proteste organiziral Göbbels
Voditelj nacistične Nemčije Adolf Hitler je v javnosti govoril, da morajo "Judje občutiti jezo ljudi", in je zato svojega ministra za izobraževanje in propagando Josepha Göbbelsa pooblastil za organizacijo protestov. 10. novembra je Hitler nato izdal ukaz za ustavitev nasilja, v katerem je sodelovalo tudi nahujskano prebivalstvo.

Po kristalni noči ali tudi noči razbitih stekel so se Judje začeli množično izseljevati iz nacistične Nemčije, saj je zatiranje postajalo vse hujše. Prisiljeni so bili prodati vse svoje premoženje, kar je oviralo tudi njihovo emigracijo. Nacisti so oktobra leta 1941 začeli Jude, ki so ostali, množično deportirati v koncentracijska taborišča, kjer jih je do konca druge svetovne vojne umrlo okoli 6 milijonov.

M. R.