Pakt o nenapadanju sta leta 1939 podpisala Hitler in Stalin. Foto:
Pakt o nenapadanju sta leta 1939 podpisala Hitler in Stalin. Foto:
Berlin
Zgodovinarji v Berlinu iščejo vzroke in ozadja nenavadnega paktiranja med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Foto: EPA

Po splošnem prepričanju zgodovinarjev je mogoče Stalinovo dejanje primerjati s podobnim paktom britanskega premierja Chamberlaina iz Münchna leta 1938, ko so Hitlerju prepustili Sudete (del Češke) – Zahod in SZ sta se bala do zob oborožene Nemčije in upala, da bodo s pogajanji zadržali izbruh vojne, kar bi jim omogočilo boljšo pripravo.

Vzrok, da sta se pogodila najhujša sovražnika fašizma in komunizma, pa je bila tudi razdelitev interesnih območij med Baltikom in Črnim morjem, zlasti Poljske. Hitler je nekaj dni zatem – 1.septembra 1939 napadel Poljsko, Sovjetska zveza pa si je podredila baltske države.

Pakt škodil odporu
Lojalnost do SZ-ja in Stalina je povzročila, da so se odporniška gibanja v številnih državah (tudi v Jugoslaviji) z orožjem uprla nemškim okupatorjem, šele ko je Hitler z napadom na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 poteptal sporazum, ki naj bi veljal deset let.

Ob 70-letnici začetka tajnih pogajanj in sporazuma Hitler-Stalin so se na pobudo zunanjih ministrov Nemčije, Rusije in Poljske v Berlinu zbrali zgodovinarji teh držav, ki naj bi prvič poskušali skupaj osvetliti vzroke in ozadja tega nenavadnega paktiranja. Vendar poznavalci razen različnih interpretacij istega dogodka ne pričakujejo bistvenih zbližanj pogledov.

Znano je, da rusko zgodovinopisje vztraja pri tem, da se je 2. svetovna vojna začela šele leta 1941, ko je Hitler napadel SZ, četudi je že prej zasedel Češko, Poljsko in Jugoslavijo.

V Rusiji proti popravkom zgodovine
Ruski predsednik Medvedjev je nedavno ustanovil celo komisijo, ki naj bi sprejela "predloge za preprečitev ponarejanja zgodovine na škodo Ruske federacije", po potrebi celo z zakonom. V Rusiji, ki je nesporno utrpela največji krvni davek 2. svetovne vojne, trdijo, da niso le najbolj zaslužni za poraz fašizma, marveč da si kot "močna, bogata in velika država" ne morejo privoščiti "zlonamernih interpretacij zgodovine", kakršne se pojavljajo v tujini.

Pri tem imajo v mislih tudi nedavno resolucijo evropskega parlamenta, ki je obsodila vse totalitarizme, pa tudi diferencirane poglede na ozadja pakta iz 1939, ki sta ga podpisala zunanja ministra Ribbentrop in Molotov.

B.B.