Pred točno 70 leti so se na teden dni trajajoči konferenci na Krimu zbrali voditelj tedanje Sovjetske zveze Josip Stalin, britanski ministrski predsednik Winston Churchill in predsednik ZDA Franklin Roosevelt ter določili smernice nove zavezniške povojne politike.

Nemčijo so razdelili na okupacijske cone in določili nove meje Poljske, ki je pridobila precej ozemlja na račun nemškega rajha. Kljub Stalinovemu nasprotovanju in Rooseveltovim pomislekom je bila Francija vključena v zavezniški nadzorni sistem v Nemčiji, poleg tega je dobila svojo okupacijsko cono v povojni Nemčiji.

Stalin, Churchill in Roosevelt so se dogovorili tudi o demilitarizaciji in denacifikaciji nemškega rajha, tri velesile pa so se zavezale, da bodo pomagale državam, ki so bile pod nemško okupacijo, pri vzpostavitvi demokratičnih vlad.

Tekma med demokracijo in komunizmom?
Med konferenco se je razločno pokazala politična moč Sovjetske zveze. Od takrat so urejanje mednarodnih zadev vse bolj prevzemale Sovjetska zveza in ZDA, Velika Britanija pa je ostala ob strani. Po mnenju številnih je jaltska konferenca tlakovala pot hladni vojni in prinesla tekmo med demokracijo in komunizmom. Kot sta v knjigi Hladna vojna zapisala Jeremy Isaacs in Taylor Downing, je jaltska konferenca razkrila razpoke med zavezniki, ki jih je skupaj držal enoten cilj - poraziti Hitlerja.

Številna ozemeljska vprašanja, o katerih so razpravljali v Jalti leta 1945, so aktualna tudi sedem desetletij po konferenci. Gre predvsem za vprašanje enklave Kaliningrad, nekdanjega pruskega Koenigsberga, ujetega med Baltsko morje, Poljsko in Litvo, ki je po širitvi EU-ja izoliran od Rusije. Na drugi strani celine so Kurilski otoki, ki jih je zasedla Rdeča armada, zaradi česar sta Rusija in Japonska formalno še vedno v vojni.

Po koncu hladne vojne, ki sta ga zaznamovala padec berlinskega zidu leta 1989 in razpad Sovjetske zveze leta 1991, so v Evropi nastale velike spremembe. Ponovna združitev Nemčije in vključitev držav vzhodne in srednje Evrope v Evropsko unijo sta na neki način premagala dediščino jaltske konference.

Krim ponovno v središču konflikta
Tudi polotok Krim je 70 let po konferenci del aktualnega konflikta. Moskva si je marca lani po spornem referendumu, na katerem so se volivci na Krimu prepričljivo izrekli za skupno prihodnost z Rusijo, priključila polotok in s tem sprožila zgražanje mednarodne skupnosti.

Nekdanji zavezniki so danes globoko sprti. ZDA in EU so proti Krimu, ki ga imajo še vedno za ukrajinsko ozemlje, uvedli sankcije. Priključitev Krima Rusiji je za Zahod kršitev mednarodnega prava in povojne razdelitve sveta. Rusija se na drugi strani sklicuje na stoletja stare korenine na Krimu, ki ga je leta 1954 takratni voditelj Sovjetske zveze Nikita Hruščov podaril Ukrajini.

Kljub temu so prebivalci Krima danes še vedno ponosni, da jim je v boju proti nacizmu uspelo združiti nasprotna si sistema, kapitalizem in komunizem. In kljub ukrajinski krizi se ne pustijo motiti pri zaznamovanju obletnice. Krimske oblasti bodo tako ob obletnici v bližini palače Livadija, nekdanji poletni rezidenci ruske carske družine in prizorišču konference, odkrile spomenik iz brona z vsemi tremi državnimi voditelji, delo moskovskega umetnika Zuraba Ceretelija.