Združene narode zadnja leta vodi Portugalec Antonio Guterres. Foto: Reuters
Združene narode zadnja leta vodi Portugalec Antonio Guterres. Foto: Reuters

24. oktober velja za rojstni dan ZN-a, saj je na ta dan pred 75 leti ustanovno listino ZN-a ratificirala večina ustanovnih članic na čelu z vsemi petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta (ZDA, Sovjetska zveza, Kitajska, Velika Britanija, Francija). S tem so bili Združeni narodi tudi uradno ustanovljeni, medtem ko je bila sama ustanovna listina podpisana že 26. junija 1945 v San Franciscu, ko je v delih sveta še divjala druga svetovna vojna. Ob nastanku so imeli 51 držav članic, danes jih štejejo 193.

Združeni narodi so svoje osnovno poslanstvo zagotavljanja miru izpolnili, saj tako dolgemu obdobju brez velike vojne med svetovnimi velesilami v moderni zgodovini še nismo bili priča, dosegli so tudi napredek na številnih drugih področjih – od boja proti revščini in boleznim do spodbujanja in zaščite človekovih pravic.

A danes so pred njimi novi izzivi, vključno s pandemijo covida-19. "Poslanstvo, s katerim so bili ustanovljeni Združeni narodi, je pomembnejše kot kadar koli. Spodbujati človekovo dostojanstvo. Zaščititi človekove pravice. Spoštovati mednarodno pravo. In rešiti človeštvo pred vojnami," je ob obletnici poudaril generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.

Poseben izziv je tudi lastna kriza, v kateri so se znašli. Odgovarjati morajo na dvome, ali so sploh še kos svojim nalogam, in na očitke o neučinkovitosti. Obenem pa se vrstijo tudi ocene, da jih v času, ko je multilateralizem vse bolj postavljen pod vprašaj, potrebujemo bolj kot kdaj koli prej.

Slovenija za močno organizacijo

Da je najboljši način za reševanje svetovnih groženj še vedno multilateralizem, je prepričana tudi Slovenija. Kot meni predsednik republike Borut Pahor, bi z manj večstranskega sodelovanja le še povečali težave in izzive, s katerimi se spoprijemamo v vseh naših družbah.

Da lahko le močni Združeni narodi ponudijo okvir za reševanje izzivov v prihodnje na način, kot to predvideva ustanovna listina, pa menijo na zunanjem ministrstvu. Kot dodajajo, si Slovenija kot aktivna članica mednarodne skupnosti, posebej kot članica Evropske unije in Nata, želi in prizadeva, da bo kriza delovanja in učinkovitega odzivanja organizacije čim prej premagana.