Kot izhaja iz sklepne izjave konference, bodo obljubljena sredstva namenjena "zapolnitvi fiskalne luknje v skladu z ocenami Svetovne banke in afganistanske vlade".

Države donatorke so pomoč vezale na izpolnitev številnih pogojev, vključno z reformami, ki bi izkoreninile korupcijo.

Poleg konkretnega zneska, ki je obljubljen do leta 2015, so se udeleženke konference zavezale, da bodo od desetletij spopadov razdejani državi do leta 2017 pomagale z zneski na ravni tistih iz zadnjega desetletja.

Glavni namen donatorske konference je premostiti razliko med prihodki, na katere lahko afganistanske oblasti računajo iz komaj delujočega gospodarstva, in izdatki, ki so nujno potrebni za vzpostavitev stabilne države.

Endemična korupcija
Od leta 2002 je Afganistan prejel že 60 milijard dolarjev pomoči, a precejšen del tega denarja je šel za plačilo tujim organizacijam, ki delujejo v deželi pod Hindukušem, ali pa se je izgubil v koruptivnih lovkah podkupljivih afganistanskih politikov, ki si tako kupujejo pripadnost, a pri tem pozabljajo na potrebe večine prebivalstva.

Po desetih letih od padca talibanskega režima je tako Afganistan še vedno reven, v primežu nasilja in z osrednjo oblastjo v Kabulu, ki nima nadzora nad vsemi deli države.

Po časovnemu načrtu se bodo tuje sile umaknile do konca leta 2014. Po predvidevanjih Svetovne banke bo država v prvih treh letih po odhodu tujih sil potrebovala od 3,3 do 3,9 milijarde dolarjev za izdatke, ki niso povezani z zagotavljanjem varnosti.

Odhod tujih sil bo imel udarec za afganistansko gospodarstvo, ki ga poganjajo predvsem mednarodna pomoč in izdatki za vojsko, zato naj bi po letu 2014 zašlo v recesijo.