Leta 2006 so na svetu popisali 247 milijonov primerov malarije in od tega jih je bilo kar 90 odstotkov v Afriki, kjer za nevarno boleznijo najpogosteje umirajo otroci. Pri otrocih, mlajših do pet let, je malarija celo glavni vzrok smrti.

Najhuje so prizadeti revni prebivalci, ki si ne morejo privoščiti zdravljenja ali pa imajo omejen dostop do zdravstvene oskrbe, kar je v Afriki še vedno stalnica. Malarija ne vodi samo v smrt in zmanjšano produktivnost zaradi bolezni, ampak lahko povzroči resne poškodbe možganov.

V najhuje prizadetih afriških državah se za zdravljenje bolnikov z malarijo namenja kar 40 odstotkov zdravstvenega proračuna, medtem ko je tudi do polovica bolnikov v bolnišnicah okuženih s to boleznijo, ki jo prenaša komar.

Proti malariji še niso našli cepiva in za najboljšo preventivo so se do zdaj izkazala profilaktična zdravila, iztrebljanje komarjev in mreže proti komarjem. V zadnjih 70 letih so v Afriki uresničili množične programe za oskrbo prebivalstva z antimalariki, a so se ti programi znašli na udaru kritik, saj je virus razvil odpornost proti zdravilom.

Se rešitev skriva v pelinu?
Razvoja zdravila proti malariji so se resno lotili Kitajci, a ne za boj proti bolezni na lastnem ozemlju, kjer so jo večinoma že uspešno zatrli, ampak za pomoč Afriki. Znanstveniki v kitajskih laboratorijih poskušajo izboljšati pridobivanje artemisinina, ki se je doslej izkazal za najbolj učinkovito zdravilo iz redkega sladkega pelina, ki ga je mogoče najti samo v divjini na Kitajskem, v Vietnamu in na obmejnih območijih v Mjanmaru.

Kitajska se je pred tremi leti zavezala, da bo Afriki pomagala v boju proti malariji, in je do zdaj ustanovila že 30 enot za preventivo in zdravljenje. S pomočjo nerazvitim državam pri zatiranju malarije želi Kitajska povečati svoj vpliv in ugled kot svetovna velesila, ki države tretjega sveta ne izrablja samo za izkoriščanje naravnih virov, ampak jim je pripravljena priskočiti na pomoč, ko in kjer je to potrebno.

Profesor Joseph Cheng z univerze v Hongkongu pojasnuje, da v zahodnih državah ni pretiranega zanimanja za boj proti boleznim, ki ne prizadenejo njihovih prebivalcev, Kitajska pa si želi razviti stroškovno unčinkovite metode v tretjem svetu in pomembno prispevati k boljšemu zdravljenju. "Ni tako drgao. Ceneje je kot boj proti aidsu," je dejal Čeng.