Ljudje se zbujajo brez delujočih električnih naprav, da bi se lahko uredili in si pripravili zajtrk, nato pa se odpravijo do službe, kjer so ceste zatemnjene, semaforji pa ugasnjeni. Na mnogih delovnih mestih lahko svoje delo opravljajo le po zaslugi generatorjev, internetna povezava je nezanesljiva, nato pa se vrnejo domov, kjer elektrika je – ali pa je ni. Elektriko potrebujejo za gretje vode, polnjenje različnih naprav, načrtovanje poti, hlajenje in ogrevanje. Običajno so vnaprej obveščeni, kdaj bo na njihovem območju izpad, a upravljavci se urnika ne držijo prav pogosto. Do mrka lahko pride prej ali pozneje, lahko je daljši od napovedanega – krajši ni nikoli.

Razmere so postale tako zaostrene, da je predsednik države Cyril Ramaphosa prejšnji teden v govoru o stanju v državi zaradi hude energetske krize razglasil izredne razmere in krizo označil za "eksistencialno grožnjo gospodarstvu in socialni strukturi v državi". "Izredne razmere zahtevajo izredne ukrepe. Narediti moramo vse, da bomo omilili vpliv te krize na kmete, majhna podjetja, na preskrbo z vodo, prometno omrežje in vse druge storitve. Zato razglašam izredne razmere," je dejal.

Z razglasitvijo takšnega stanja bo vlada lahko z manj birokratskimi postopki in dodatnimi finančnimi sredstvi sprejela "praktične ukrepe za pomoč gospodarstvu", predvsem prehranski industriji, zagotovila, da bo ključna infrastruktura, kot so bolnišnice in čistilne naprave za vodo, lahko nemoteno delovala, ter pospešila gradnjo nujno potrebnih novih energetskih objektov. Ramaphosa je poleg tega napovedal tudi imenovanje ministra za električno energijo, njegovo ime še ni znano. Obljubil je tudi razvojni program za prehod k zeleni energiji, ki vključuje postavljanje solarnih panelov na strehah stavb. Ramaphosa je januarja prav zaradi energetske krize v državi odpovedal pot na Svetovni gospodarski forum, ki je potekal v Davosu v Švici.

Izredne razmere že tretjič v treh letih

Izredne razmere so v Južni Afriki, v kateri živi 59 milijonov prebivalcev, uvedli tretjič v zadnjih treh letih. Marca leta 2020 so bile razglašene zaradi pandemije covida-19, a se je izkazalo, da so ta ukrep takrat številni izkoriščali in zlorabljali za lastne interese, saj so dodatna finančna sredstva odtekala v zasebne žepe, zaščitno opremo pa so kupovali po petkrat višji ceni od priporočene. Ramaphosa je tudi na podlagi te izkušnje tokrat že vnaprej obljubil, da bodo sprejeli ukrepe, s katerimi bodo preprečili korupcijo. Stanje nesreče je razglasil tudi lani aprila, ko so vzhodno pokrajino KwaZulu-Natal prizadele katastrofalne poplave.

Opozicijsko Demokratsko zavezništvo je do uvedbe izrednih razmer kritično, saj menijo, da bi morala oblast najprej sprejeti ciljne ukrepe za izboljšanje delovanja in poslovanja državnega elektroenergetskega podjetja Eskom, ki ima v rokah škarje in platno na energetskem trgu. "Izredne razmere le pomenijo, da bo izvršna moč dobila še več pooblastil, parlament pa bo imel še bolj zvezane roke," je dejala poslanka Siviwe Gwarube. Razglasitev izrednih razmer bodo skušali izpodbijati na sodišču, saj so prepričani, da bo ta ukrep le še povečal korupcijo in plenjenje državnega bogastva.

"Težave so se začele pred 16 leti in se še zdaj niso rešile. Ves čas se je le krpalo obstoječe stanje, s tem pa se je težava eksponentno večala, saj zastarele elektrarne preprosto ne zmorejo več. Ljudje so zaradi tega vse bolj razočarani nad oblastjo, širita se jeza in nezadovoljstvo. Električna kriza bi se morala že zdavnaj končati, a je vse hujša," je za Reuters dejal ekonomski strokovnjak Phumlani Majozi. Kriza znižuje tudi možnosti 70-letnega Ramaphose, da bi bil na volitvah prihodnje leto znova izvoljen na predsedniški položaj. Ramaphosa je sicer na oblast prišel pred petimi leti kot veliki reformator z obljubo o "novi zori".

Tudi strokovnjaki dvomijo o tem, da ima vlada jasen načrt, kako v kratkem času rešiti energetsko krizo. "Potrebovali bi jasen načrt s časovnico in konkretnimi ukrepi, tega pa nimamo," je dejala ekonomistka in predavateljica Nthabiseng Moleko. Mnogi dvomijo tudi o smiselnosti in učinkovitosti nove funkcije ministra za elektriko – nekateri so posmehljivo dejali, da bo država kmalu dobila še "ministra za luknje na cesti". Generalni sekretar vladajoče stranke Afriški nacionalni kongres (ANC) Fikile Mbalula pa, nasprotno, odločitev o novem ministru podpira. Dejal je, da se bo minister ukvarjal le z delovanjem Eskoma in izpadi električne energije. "Minister bo spal na Eskomu, jedel v Eskomu, se zbujal na Eskomu. O vsem, kar bo odkril, bo poročal državljanom," je dejal Mbalula.

Lani izpadov dvakrat več kot v letih predtem

Južnoafričani so navajeni na življenje z izpadi električne energije, a lani je bilo teh kar dvakrat več kot leta prej, saj skoraj ni bilo dneva, ko so vse naprave nemoteno delovale ves dan. Električni mrki seveda slabšajo kakovost vsakdanjega življenja in delajo preglavice podjetnikom in kmetom. "Grozno je," je za BBC dejal neki prodajalec sladoleda iz Soweta. "Vse, kar zaslužim, vložim v to, da si zagotovim elektriko. Izpadi so tako pogosti, da so mnoge stranke nehale prihajati, ker so predvidevale, da je lokal tako ali tako zaprt." Izpadi so nepredvidljivi in različno dolgi, trajajo lahko tudi 12 ur. Prejšnji mesec so ljudem celo svetovali, naj svojce pokopljejo čim prej, vsekakor pa v štirih dneh po smrti, saj so pogrebni delavci opozorili, da trupla zaradi stalnih izpadov elektrike hitro razpadajo, piše CNN.

Nezanesljiva dobava elektrike para živce malim podjetnikom in ogroža gospodarsko rast in razvoj v državi, ki se že zdaj bori s 33-odstotno brezposelnostjo. Rast bruto družbenega proizvoda Južne Afrike se bo po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) letos več kot prepolovila in padla na 1,2 odstotka. IMF je kot glavne razloge navedel pomanjkanje elektrike, manjše zunanje povpraševanje in strukturne omejitve. V nemilosti so se znašli predvsem mali in srednji podjetniki, ki so ključno gonilo razvoja južnoafriškega gospodarstva, saj predstavljajo kar 98 odstotkov vseh podjetij v državi in zaposlujejo med 50 in 60 odstotkov aktivne delovne sile. "To je neverjetno. Vse več plačujemo za elektriko, a vsaki dve uri nam jo izklopijo," je dejal neki mizar.

Po oceni ministra za energijo električni izpadi državo vsak dan stanejo milijardo južnoafriških randov oziroma 57 milijonov dolarjev. V vse večjih težavah sta tudi turistični in gostinski sektor. Mnoge restavracije in hotele rešuje le to, da so si priskrbeli lastne generatorje.

Težave za bolnišnice, podjetja, kmete, vinarje

Težave občutijo tudi bolnišnice. Kot so dejali direktorji nekaterih bolnišnic za Deutsche Welle, je za shranjevanje zdravil sicer poskrbljeno, kljub temu pa prihaja do povečanih tveganj za bolnike. "V bolnišnici imamo več dvigal, ki delujejo na generatorje. Ti pa se vklapljajo in izklapljajo, zato ni redko, da bolniki ostanejo v dvigalu," je dejal direktor splošne bolnišnice v Sowetu, SK Matseke.

Izpadi električne energije posredno dvigajo tudi že tako visoko stopnjo kriminala v državi. Varnostni strokovnjak Shoquat Suliman je tako opozoril, da prebivalci na območjih, kjer je veliko kriminala, živijo v stalnem strahu. "Številni se zvečer raje ne odpravijo na ulice ali ceste, saj javne razsvetljave pogosto ni, kar je odlična priložnost za žeparje in roparje." Poslabšala se je tudi prometna varnost, saj veliko semaforjev preprosto ne delujejo.

Električni mrki skrbijo tudi kmete in proizvajalce vina. Južna Afrika slovi prav po svojih vinih, a razmere z elektriko so najhujše prav zdaj, v obdobju trgatve. "Ko zmanjka elektrike, se v vinski kleti ustavijo prav vsa dela, če ni generatorja. Ne moremo označevati buteljk, ne moremo stekleničiti vina, ne moremo ga ohlajati. Predvsem zdaj, v času trgatve, je za nas ključno, da proces zorenja poteka nemoteno," je za BBC dejal vinar Peter Pentz, ki je dejal, da mesečno porabi več kot 2800 ameriških dolarjev za dizelsko gorivo, ki omogoča delovanje generatorja.

Južna Afrika je osma največja pridelovalka vina na svetu, ta sektor ima vsako leto okoli tri milijarde dolarjev dohodkov. Okoli polovico steklenic izvozijo v tujino, kjer prednjači Združeno kraljestvo, podvojil se je tudi izvoz na Kitajsko. A zaradi nezanesljive dobave električne energije se možnosti za nadaljnjo rast zmanjšujejo. Ta sektor je pandemija covida-19 že tako močno prizadela, saj je bila v času vrhunca zdravstvene krize prodaja alkohola v državi prepovedana, zaradi česar se je prodaja na domačem trgu zmanjšala za 20 odstotkov, lanska letina pa je bila slaba zaradi neugodnih vremenskih razmer.

Eskom ima 23 milijard dolarjev dolga in dotrajane elektrarne

Kako in zakaj se je država, ki velja za gospodarsko najrazvitejšo državo na afriški celini, znašla v tako globoki krizi, ki traja že 15 let in se v zadnjih mesecih le še bolj poglablja? Vsi odgovori vodijo k eni besedi – Eskom. To državno elektroenergetsko podjetje ima kar 23 milijard dolarjev dolgov ter slabo, dotrajano in slabo vzdrževano infrastrukturo. Zanaša se na delovanje termoelektrarn na premog, ki pa so že zelo stare, zato se kar naprej kvarijo, Eskom pa nima niti denarja za nakup dizelskega goriva za generatorje, ki bi jih uporabljali v izrednih razmerah. Prejšnji teden so za nameček napovedali, da bodo izpadi še pogostejši zaradi vzdrževanja 11 proizvodnih enot na premog. Pogostost izklopov energije so dvignili na šesto stopnjo, kar pomeni, da so iz omrežja odvzeli 6000 megavatov (MW) električne energije, da bi se ponovno vzpostavilo ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. To je povzročilo izpade, ki so trajali po 4,5 ure dnevno, za gospodinjstva in podjetja tudi do 12 ur na dan. Ob konicah je povpraševanje v Južni Afriki v povprečju med 28000 MW in 34000 MW. Opozorili so, da bo stanje do nadaljnjega slabo zaradi nezanesljivosti termoelektrarn. Eskom ima sicer osemstopenjsko lestvico električnih mrkov, vsaka stopnja pomeni, da je treba porabo zmanjšati za 1000 megavatnih ur.

Južna Afrika kar 85 odstotkov potreb po električni energiji dobi prek termoelektrarn in izkoriščanja premoga, z obnovljivimi viri, kot sta vetrna in sončna energija, pa le 13 odstotkov. Eskom se tako pri proizvodnji energije v celoti zanaša na termoelektrarne, ki pa so že zelo stare in slabo vzdrževane. Prepričani so bili, da bodo težavo rešili z gradnjo dveh velikih elektrarn na premog, ki naj bi bili med največjimi tovrstnimi objekti na svetu. Gre za elektrarni Medupi in Kusile, ki stojita v pokrajinah Limpopo in Mpumalanga. Gradnja teh objektov se je začela pred 15 leti, elektrarni pa trenutno proizvajata le polovico predvidene elektrike. Razlog so okvare, nesreče in zamude. "Omenjeni dve elektrarni bi morali v polnem obsegu delovati od leta 2015. Tudi to je razlog, da danes smo, kjer smo," je za CNN dejal strokovnjak za energetiko iz Johannesburga Chris Yelland.

Z gradnjo omenjenih dveh elektrarn so poleg tega predvidene stroške prekoračili za več milijard dolarjev, kar je še prispevalo k poslabšanju finančnega stanja Eskoma, ki ima, kot rečeno, trenutno več kot 20 milijard dolarjev dolga. Negativni dejavnik so tudi kraje električne energije, ki se dogajajo predvsem v najrevnejših območjih države, pa tudi neplačevanje računov ljudi, ki bi ta strošek sicer zmogli. Eskom namreč kljub nezanesljivi dobavi vztrajno viša zneske na položnicah, zato jih mnogi preprosto ne želijo več plačevati.

Goljufije in sistemska korupcija

A ne gre le za dotrajano infrastrukturo, po mnenju poznavalcev se razlogi, da Eskom preprosto ne more zagotoviti dovolj elektrike, skrivajo tudi v letih slabega upravljanja in vodenja družbe in sistemski korupciji. Komisija, ki je vodil sodnik Raymond Zondo in ki je preiskovala korupcijo in goljufije v javnem sektorju, je ugotovila, da bi morali nekateri člani prejšnjega Eskomovega odbora zaradi napak pri vodenju in "kulturi koruptivnih praks" kazensko odgovarjati. Ko je bil predsednik države še Jacob Zuma, se je na najvišjih položajih v Eskomu zamenjalo veliko ljudi. Kot je ugotovila Zondova komisija, je šlo pri tem za namerna dejanja Zume in njegovih zaveznikov, kako podjetju ukrasti davkoplačevalski denar, tudi prek donosnih pogodb za dobavo premoga. Zuma in njegova ekipa so vse obtožbe o nepravilnosti zavrnili. Eskom je poročilo omenjene komisije sprejel in aprila lani sporočil, da so ustanovili posebno skupino, ki bo "dokument preučila in predlagala ustrezne ukrepe".

Iz lastnih finančnih izkazov podjetja je razvidno, da so bili do marca leta 2022 pri južnoafriški policiji potrjeni 104 primeri goljufije in korupcije v podjetju. Trenutni generalni direktor André de Ruyter, ki je napovedal, da bo odstopil, potem ko se je poskušal spopasti s korupcijo in celovito prenovo podjetja, naj bi bil po več poročilih prejšnji mesec žrtev poskusa zastrupitve s cianidom. "Eskom ne more podrobneje komentirati incidenta z zastrupitvijo, v katerem je bil udeležen glavni izvršni direktor skupine in ki se je zgodil decembra 2022, saj je zadeva predmet policijske preiskave," je podjetje zapisalo v izjavi.

Vsega imajo dovolj tudi Eskomovi delavci, ki so se zato prejšnji teden odločili za stavko, s katero so zahtevali zvišanje plač. Pogajanja o plačah med vodstvom podjetja in tremi reprezentativnimi sindikati so namreč propadla, zato so številni zaposleni prekinili delo. Direktor Eskoma de Ruyter je stavkajoče kritiziral, da imajo celotno državo za talca, stavko pa označil za nezakonito. Delavci Eskoma po zakonu namreč spadajo pod kritično infrastrukturo, zato ne smejo stavkati. Po nekaj dneh sta strani sicer dosegli dogovor, ki je sicer nekoliko izboljšal položaj zaposlenih, prav nič pa ni prispeval k zanesljivejši dobavi elektrike za splošno prebivalstvo.

So rešitev sončni paneli in vetrnice?

Po vsem tem se postavlja jasno vprašanje – zakaj Južna Afrika glede na svoj geografski položaj še vedno 85 odstotkov električne energije pridobi iz premoga in se ne zanaša bolj na pridobivanje energije iz obnovljivih virov, kot sta sonce in veter? Nekateri kraji v Južni Afriki imajo v povprečju namreč več kot 2500 sončnih ur na leto – za primerjavo, na Otoku je takšnih ur v povprečju 1500. Mimogrede, v državi deluje tudi ena jedrska elektrarna.

Po podatkih južnoafriškega sveta za znanstvene in industrijske raziskave je prispevek sončne, vetrne in vodne energije v prvi polovici leta 2022 znašal le 13,4 odstotka vseh energetskih virov. Delež energije iz obnovljivih virov se v zadnjem desetletju sicer stalno povečuje, vlada pa je nedavno odobrila tudi nove vetrne in sončne projekte v okviru dolgoletnega programa za nabavo energije iz obnovljivih virov od neodvisnih proizvajalcev energije. Eskom, ki je sicer tudi največji onesnaževalec s toplogrednimi plini v državi, je leta 2021 predstavil tudi deset milijard dolarjev vreden načrt, po katerem naj bi do leta 2050 zaprl večino termoelektrarn v državi in se usmeril v pridobivanje obnovljive energije. Ker lastnih sredstev za ta prehod nima, se zanje dogovarja s Svetovno banko in Afriško razvojno banko. Če bi želeli ohraniti pri življenju termoelektrarne in jim podaljšati življenjsko dobo, pa bi po lastnih izračunih potrebovali 20 milijard dolarjev, da bi jih prenovili tako, da bi ustrezale trenutnim okoljskim predpisom. "Deset milijard dolarjev je seveda veliko denarja, zato smo dali karte na mizo. Vlagateljem sporočamo: Južna Afrika ponuja, da postane država, ki bo izmed vseh na svetu najbolj zmanjšala emisije toplogrednih plinov. Sodelujte pri tem," je vlagatelje pozvala vodja Eskomovega oddelka za energetski prehod Mandy Rambharos.

A razpadajoča omrežna infrastruktura in omejena zmogljivost še vedno ovirata širitev čiste energije. Poleg tega takšna energija ne more zadovoljiti vsega povpraševanja v času največje porabe, to pa je zvečer, ko je sonca in vetra zelo malo. Minister za energijo Gwede Mantashe je poleg tega dejal, da bi zaprtje termoelektrarn pomenilo "gospodarski samomor", saj bi ogromno ljudi ostalo brez služb, a zasebni sektor, ki je pripravljen pomagati s sončnimi elektrarnami, je prepričan, da bi zeleni prehod državi prinesel 300.000 novih delovnih mest.
Razvite države, kot so ZDA, Združeno kraljestvo in Evropska unija, so Južni Afriki na podnebnem vrhu COP26 že obljubile 8,5 milijarde ameriških dolarjev za energetski prehod v čistejšo energijo. Južna Afrika je namreč dvanajsta največja proizvajalka toplogrednih plinov na svetu in največja onesnaževalka v Afriki.

Težave imajo tudi sosednje države

Popravljanje starih elektrarn in novi projekti za pridobivanje elektrike iz obnovljivih virov ne bodo dovolj, so si enotni strokovnjaki. Odbor za energetsko krizo, ki deluje v okviru Ramaphosovega urada, je predlagal več ukrepov za kratkoročno ublažitev krize, vključno z uvozom energije iz sosednjih držav in odkupom presežne energije od zasebnih proizvajalcev. A več južnoafriških sosed, vključno z Namibijo, Zimbabvejem, Zambijo in Bocvano, nima presežkov električne energije, še več, tudi same se spopadajo s težavami z izpadi električne energije. Južna Afrika sicer trenutno nekaj energije uvaža iz Mozambika.

Zanimivo, da Eskom nekaj svoje energije, vsaj na papirju, še vedno tudi izvaža v sosednje države, med drugimi v Bocvano, Lesoto, Mozambik, Zambijo, Namibijo, Esvatini in Zimbabve, kjer zato prav tako že občutijo vse pogostejše izpade.

Južnoafriški finančni minister Enoch Godongwana je ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu letos januarja zatrdil, da bodo električni mrki v Južni Afriki "stvar preteklosti" postali v naslednjih 12 do 18 mesecih.