Radio France International je medtem poročal, da je senat v Burundiju sestavil panel strokovnjakov, ki naj bi ocenili škodo, ki jo je povzročil kolonializem, poroča nemški portal Deutsche Welle.

Po poročanju omenjenega radia bo Burundi nemški in belgijski vladi poslal predlog glede zneska odškodnine, ko bo padla odločitev glede njenega obsega.

Vzhodnoafriška država namerava tudi zahtevati od evropskih držav, da vrnejo ukradene zgodovinske artefakte in arhivski material.

Nemčija je kolonizirala Burundi leta 1890, ko je postal del Nemške vzhodne Afrike, po prvi svetovni vojni pa je tam vladala Belgija do leta 1962, ko je Burundi postal neodvisen.

V času kolonialne vladavine sta evropski državi okrepili delitev med Hutujci in Tutsiji. To je privedlo do smrtonosnega etničnega konflikta med tema skupinama v sedemdesetih letih 20. stoletja in državljanske vojne leta 1993, ki je trajala 12 let. V njej je umrlo okoli 300.000 ljudi.

Belgijska vlada je recimo tudi izvajala program ugrabljanja rasno mešanih otrok iz Burundija in takratnega Belgijskega Konga v štiridesetih in petdesetih letih 20. stoletja. Belgija se je za to uradno opravičila leta 2009.

Nemčija je bila nekoč četrta največja kolonialna sila na svetu. Poleg ozemelj današnjih Burundija, Ruande in delov Tanzanije si je Nemčija lastila tudi današnjo Gano in Namibijo ter druge dele Afrike.

Nemška vlada je od leta 2015 v pogovorih z Namibijo, ki zahteva tako finančno odškodnino kot uradno opravičilo zaradi izgub, ki jih je utrpela, in zločinov, storjenih med kolonialno vladavino.

Belgija načrtuje vzpostavitev svojega panela strokovnjakov, ki naj bi vladi svetovali, kako naj se spopade s svojo brutalno kolonialno zgodovino.