V glavnem mestu Tigraya so od srede prekinjene telekomunikacijske in medmrežne povezave. V mestu je po navedbah prebivalcev zdaj mirno, poroča Reuters. Tigrayske oblasti vlado sicer obtožujejo obstreljevanja delov mesta. Foto: Reuters
V glavnem mestu Tigraya so od srede prekinjene telekomunikacijske in medmrežne povezave. V mestu je po navedbah prebivalcev zdaj mirno, poroča Reuters. Tigrayske oblasti vlado sicer obtožujejo obstreljevanja delov mesta. Foto: Reuters

Razmere so se močno zaostrile v preteklih dneh, potem ko so tigrayske sile napadle in zavzele vladno vojaško oporišče v pokrajinski prestolnici Mekele.

Osrednja vlada v Adis Abebi je v sredo napovedala povračilno vojaško ofenzivo. V Tigrayu so odtlej prekinjene telefonske in medmrežne povezave.

Spopadi in obstreljevanje v Tigrayu, severni zvezni državi na meji med Etiopijo in Eritrejo, trajajo že dva dni. V sredo zjutraj naj bi streljanje potekalo tudi v prestolnici Mekele, kjer pa je po navedbah očividcev zdaj mirno, poroča BBC.

Obe strani poročata o smrtnih žrtvah med oboroženimi silami, v bolnišnici naj bi bilo najmanj 20 ranjenih vojakov, poroča Al Džazira.

"Operacije zveznih obrambnih sil, ki potekajo v severni Etiopiji, imajo jasne, omejene in dosegljive cilje – obnoviti pravno državo in ustavno ureditev ter zaščititi pravice Etiopijcev do mirnega življenja, ne glede na to, kje v državi so," je v petek tvitnil etiopski premier Abiy Ahmed.

Abiy Ahmed je tigrayske sile obtožil napada na severno vojaško oporišče državnih sil in ropanja vojaške opreme, zato je na območje napotil etiopsko vojsko, da
Abiy Ahmed je tigrayske sile obtožil napada na severno vojaško oporišče državnih sil in ropanja vojaške opreme, zato je na območje napotil etiopsko vojsko, da "obnovi pravno državo in ustavno ureditev". TLPF in vlada sicer za povod za začetek spopadov krivita drug drugega. Foto: Reuters

Namestnik poveljnika o "sramotni vojni brez smisla"

V četrtek je etiopski parlament soglasno potrdil šestmesečno uvedbo izrednih razmer v Tigrayu. Kmalu zatem se je odzval namestnik poveljnika etiopske vojske Birhanu Jula in dogajanje označil za "nepričakovano vojno".

"Naša država je stopila v vojno, ki si je ni želela. Ta vojna je sramotna. Nima smisla. Prebivalci Tigraya, mladostniki in varnostne sile, ne smejo umreti za to nesmiselno vojno. Etiopija je tudi njihova država," je povedal Birhanu, ob tem pa oznanil, da so v Tigray napotili vojake, zbrane iz vse države s 110 milijoni prebivalcev in številnimi etničnimi skupinami.

Tigrayski predsednik ukazal mobilizacijo

Predsednik Tigraya Debretsion Gebremichael je v televizijskem nagovoru povedal, da spopadi med tigrayskimi in vladnimi silami potekajo v zahodnem delu Tigraya, ob meji z zvezno državo Amhara. Vladni vojski naj bi pomagale tudi amharske oborožene sile.

"Ljudstvo Tigraya ne bi smelo biti napadeno z orožjem v Tigrayu. Zdaj smo polno oboroženi, v smislu orožja nismo podrejeni vladi, morda smo močnejši," je v televizijskem nagovoru po poročanju BBC-ja dejal Debretsion, s tem posredno priznal zavzetje vladnega oporišča in dodal, da so "pripravljeni postati mučeniki".

Al Džazira poroča, da gre za spopad dveh dobro usposobljenih in oboroženih vojska. Etiopija je ena najbolje oboroženih afriških sil. Ljudska osvobodilna fronta Tigraya ima na drugi strani ogromno vojaških izkušenj iz spopadov Etiopije z Eritrejo. Mednarodna krizna skupina ocenjuje, da paravojaške sile in lokalna milica Tigraya štejejo skupno 250.000 mož, predsednik Debretsion pa je že ukazal mobilizacijo.

Tigrayske milice naj bi imele skupno okoli 250.000 pripadnikov. Sile na tem območju so dobro oborožene in vojaško usposobljene, saj je bila Ljudska osvobodilna fronta nekoč pomemben del etiopske vlade in vojske, ob tem pa so bile sile Tigraya v prvih bojnih vrstah med vojnami z Eritrejo. Foto: Reuters
Tigrayske milice naj bi imele skupno okoli 250.000 pripadnikov. Sile na tem območju so dobro oborožene in vojaško usposobljene, saj je bila Ljudska osvobodilna fronta nekoč pomemben del etiopske vlade in vojske, ob tem pa so bile sile Tigraya v prvih bojnih vrstah med vojnami z Eritrejo. Foto: Reuters

Stopnjevanje napetosti kot "iztirjanje vlaka v počasnem posnetku"

"Nepričakovana vojna" pa vendarle ni tako nepričakovana, opozarjajo mednarodni analitiki. "Kot bi opazoval iztirjenje vlaka v počasnem posnetku," je večmesečno tlenje etiopske krize za Al Džaziro opisal Dino Mahtani iz Mednarodne krizne skupine.

Abiy Ahmed je postal premier Etiopije po več mesecih protestov leta 2018. S svojim delovanjem, odpiranjem političnega prostora za nekoč zatirane skupine in odpravljanjem represivnih ukrepov je pridobil mednarodni ugled in tudi Nobelovo nagrado za mir.

Ljudska osvobodilna fronta Tigraya (TPLF) je imela pomembno vlogo v etiopski vladi in vojski pod Melesom Zenawijem, ki je umrl leta 2012. Znotraj Abiyeve široke vladne koalicije se je počutila vse bolj odrinjeno in je leta 2019 iz nje tudi izstopila.

Predsednik trdi, da vladnim silam pri spopadih s TPLF-jem pomagajo tudi oborožene sile iz zvezne države Amhara, kjer je lani sicer potekal poskus državnega udara. Foto: Reuters
Predsednik trdi, da vladnim silam pri spopadih s TPLF-jem pomagajo tudi oborožene sile iz zvezne države Amhara, kjer je lani sicer potekal poskus državnega udara. Foto: Reuters

Tigray ukleščen med Abiyevo politiko in sovražnostjo Eritreje

"Premier Abiy je postopoma ukinjal sistem etničnega federalizma, ki ga je TPLF zgradil pod vodstvom premierja Melesa, kar je ogrozilo njihovo oblast nad pokrajino Tigray," je za Al Džaziro opisal dolgoletni opazovalec afriške politike in nekdanji BBC-jev urednik za območje Afrike Martin Plaut.

"Abiy je ob tem tudi popravil odnose z Eritrejo, severno sosedo Etiopije, ki meji neposredno na Tigray. Predsednik Eritreje Isaias Afwerki goji dolgoletno sovraštvo do TPLF-ja. Prebivalcem Tigraya so tako grozile klešče tako z juga kot s severa, zato so de facto prevzeli nadzor nad svojo pokrajino," dodaja Plaut.

Abiy zaradi koronavirusa prestavil volitve – Tigray organiziral svoje

V Etiopiji bi avgusta letos morale potekati parlamentarne volitve, ki pa jih je Abiyeva vlada, sklicujoč se na pandemijo novega koronavirusa, za nedoločen čas prestavila že marca, nekaj mesecev pozneje pa so jih pomaknili v leto 2021. TPLF je Abiya obtožil izkoriščanja pandemije za ohranjanje položaja.

Septembra so nato v Tigrayu organizirali lokalne volitve, na katerih je TPLF z veliko večino glasov potrdil svoj vpliv. Abiyev kabinet je volitve označil za nezakonite in izvedel nekaj sprememb financiranja zvezne države, pri čemer je sredstva preusmeril stran od TPLF-ja, poroča Al Džazira.

Vojna v Tigrayu grožnja stabilnosti Etiopije in Afriškegega roga

Etiopiji poleg obsežnejšega konflikta v Tigrayu grozi širša državljanska vojna, saj bi uspeh Tigraycev k uporu spodbudil druge pokrajine in etnične skupine o državi, ki zahtevajo več avtonomije. V Etiopiji biva več kot 80 etničnih skupin. Najštevilčnejše so skupnosti Oromov, iz vrst katerih je premier Abiy, Amharcev, Somalijcev in Tigraycev – vse skupaj predstavljajo tri četrtine 110-milijonskega prebivalstva – ti pa okoli šest odstotkov.

Sorodna novica V etiopski avtonomni pokrajini prišlo do poskusa udara

Spopadi v Etiopiji pa bi lahko ogrozili stabilnost celotnega Afriškega roga, ki ga sestavljajo še nestabilna Somalija, Sudan sredi velike politične tranzicije in Eritreja, ki je po dolgem času začela zbliževati odnose z Etiopijo. Afriški rog sklepa še Džibuti, kjer imajo edini afriški vojaški oporišči ZDA in Kitajska. Celotno območje ob tem od Arabskega polotoka in nemirnega Jemna loči le 25-kilometrska morska ožina Bab Al Mandab.

Guterres poziva k miru, a za dialog, kot kaže, ni prostora

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je že opozoril, da je "stabilnost Etiopije pomembna za celoten Afriški rog", in pozval k umiritvi razmer in mirni rešitvi. K deeskalaciji je pozval tudi ameriški državni sekretar Mike Pompeo.

Mirovne organizacije in vlade nekaterih držav so osrednjo vlado in TPLF pozvale k dialogu, za kar pa je le malo možnosti. Neimenovani diplomat z Zahoda, ki deluje v Adis Abebi, je za Al Džaziro dejal, da osrednja vlada pozive k dialogu dojema kot poskus izenačenja dveh strani, vlada pa Tigrayce dojema kot upornike, zato jih bodo skušali zatreti v kali.

Tigrayci pred pogajanji zahtevajo izpustitev političnih zapornikov

Ameriški mirovni inštitut je ob tem sporočil, da pogovori ne morejo biti daljnosežni, saj "je večina najbolj izstopajočih voditeljev v državi še vedno v zaporu". Ljudska osvobodilna fronta Tigraya je ob tem tudi sama po navedbah Al Džazire že sporočila, da si za pogovore niti ne prizadevajo, kot predpogoj zanje pa so postavili izpustitev političnih zapornikov.