Premier Abiy je pred dvema mesecema enostransko razglasil prekinitev ognja v spopadih proti upornikom iz Tigraja. Foto: EPA
Premier Abiy je pred dvema mesecema enostransko razglasil prekinitev ognja v spopadih proti upornikom iz Tigraja. Foto: EPA

"Zdaj je pravi čas, da se vsi sposobni Etiopijci, ki so primerne starosti, pridružijo obrambnim silam, specialnim silam in milicam, da pokažete svoje domoljubje," je sporočil Abiy v izjavi.

Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International (AI) je za etiopsko vojsko in njene zaveznike sporočila, da so odgovorni za razširjeno spolno nasilje zoper ženske v Tigraju. Posilstvo naj bi uporabljali kot orožje v vojni, poroča BBC.

Obseg zlorab v devetmesečnem konfliktu na severu države predstavlja vojni zločin, meni organizacija. Etiopske oblasti se na navedbe v poročilu še niso odzvale.

Amnesty International je govoril s 63 ženskami in otroki iz Tigraja, ki so dejali, da so jih posilili etiopski ali eritrejski vojaki ali provladni borci iz sosednje pokrajine Amhara.

AI poziva ZN, naj v Tigraj pošlje ekipo strokovnjakov, ki naj preiskujejo navedbe o obtožbah, ki bi lahko pomenile zločine proti človečnosti.

Premier je izdal poziv dva meseca za tem, ko je enostransko razglasil prekinitev ognja v spopadih proti upornikom iz Tigraja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sever Etiopije že od lani novembra pretresa nasilje, potem ko je Abiy na območje Tigraja poslal vojsko, da bi odstranili tamkajšnjo vladajočo Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto (TPLF). Takrat je napovedoval hitro zmago, vendar se je nasilje v devetih mesecih razširilo še na sosednji pokrajini Afar in Amhara.

Etiopska vlada pa želi zdaj spremeniti zadeve, čeprav so pred dvema mesecema enostransko prekinili ogenj. Abiy je v torek varnostnim silam ukazal, naj za vselej ustavijo "izdajalsko in teroristično organizacijo TPLF" in njeno uničevanje.

Ljudje naj bodo "oči in ušesa države"

Kdor se ne more pridružiti oboroženim silam, lahko po mnenju premierja pomaga drugače z oskrbovanjem in moralno podporo vojski. "Vsak Etiopijec mora tesno sodelovati z varnostnimi silami, tako da predstavja oči in ušesa države, da se izsledijo in razkrijejo vohuni in agenti teroristov TPLF-ja," je dodal.

Humanitarne organizacije imajo težave priti do ljudi, ki bi potrebovali pomoč. Po ocenah Združenih narodov okoli 400.000 ljudi ogroža lakota. Do zdaj naj bi v nasilju umrlo že več tisoč ljudi, dva milijona pa jih je moralo zapustiti svoje domove.

V zadnjem tednu je bilo med drugim v napadu na razseljene civiliste v regiji Afar ubitih najmanj 12 ljudi, več deset jih je bilo ranjenih. Na območju gorovja Galikoma pa je umrlo več kot 200 ljudi. Številk jim sicer uradno še ni uspelo preveriti. Med mrtvimi naj bi bilo tudi več kot sto otrok.