V delegaciji Evropske unije, ki se je v Kairu srečala z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom Al Sisijem in jo je vodila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, so bili tudi predsedniki vlad Avstrije, Belgije, Grčije in Italije ter ciprski predsednik, kar kaže na pomembnost odnosov s severnoafriško državo.

Podpisani sporazum v vrednosti 7,4 milijarde evrov v obliki nepovratnih sredstev, posojil in druge finančne pomoči je namenjen krepitvi sodelovanja na področjih obnovljivih virov energije, trgovine in varnosti.

Obsežen finančni sveženj je namenjen tudi za podporo pešajočemu egiptovskemu gospodarstvu, saj Evropsko unijo skrbi že dalj časa trajajoča nestabilnost države s 106 milijoni prebivalcev, ki jo pestita gospodarska kriza in visoka inflacija, zaradi česar so se številni v zadnjih letih odločili za migracije proti Evropi.

Predstavniki egiptovskih oblasti so prepričani, da si država zasluži priznanje za njene zasluge pri zajezitvi množičnih migracij s svoje severne obale, čeprav je v zadnjem času znova zaznati porast prebežnikov iz Egipta, Pakistana in Bangladeša na grške otoke.

Finančni pritisk je sicer nekoliko popustil, potem ko je Egipt prejšnji mesec sklenil sporazum z Združenimi arabskimi emirati, ki bodo za naložbe v Egiptu namenili rekordnih 35 milijard dolarjev, Kairo pa se je tudi dogovoril z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) za razširitev posojilnega programa.

Strateško pomembnost Egipta je po mnenju diplomatov še poudarila vojna v Gazi, kjer so egiptovski predstavniki pomembni posredniki v pogajanjih med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas.

Kritike dogovarjanja z Al Sisijem

Aktivisti za človekove pravice so kritični do dogovora z Al Sisijem, ki je oblast v Egiptu prevzel pred desetletjem, potem ko je s pomočjo vojske strmoglavil prvega demokratično izvoljenega predsednika, čemur je sledilo tudi zatiranje političnih nasprotnikov.

Podporniki Al Sisija po drugi strani zatrjujejo, da so bili strogi varnostni prijemi nujno potrebni za stabilizacijo države in zagotavljanje socialnih pravic, kot so stanovanja in delovna mesta.

Dogovor med EU-jem in Egiptom sledi podobnim dogovorom, ki jih je EU v severni Afriki že sklenil z Libijo, Tunizijo in Mavretanijo, da bi zajezili prihod beguncev in prebežnikov čez Sredozemsko morje. Po navedbah Frontexa je v Evropo po nevarni morski poti lani vstopilo skoraj 158.000 prebežnikov, kar je za 50 odstotkov več kot leto prej.