Za vrnitev lobanj so si leta prizadevali alžirski zgodovinarji.

"Pogumne uporniške borce, ki so zavračali kolonizacijo njihove dežele s strani imperialne Francije, so desetletja nemoralno razkazovali kot vulgarne starodavne predmete, brez spoštovanja njihovega dostojanstva in spomina nanje. To je pošasten obraz kolonizacije," je po poročanju Al Džazire v petek dejal načelnik alžirske vojske Said Čengiha.

Gre za upornike proti francoski okupaciji Alžirije, ki se je začela leta 1830, udeležili pa so se upora leta 1849. Njihove glave so Francozi odnesli v Francijo in jih razkazovali v muzeju. Leta 2011 jih je alžirski zgodovinar in raziskovalec Ali Farid Belkadi odkril v pariškem Muzeju človeka blizu Eifflovega stolpa in o tem obvestil alžirske oblasti.

Belkadi si je leta prizadeval za njihovo vrnitev, nekdanji dolgoletni alžirski predsednik Abdelaziz Buteflika pa je glede tega vložil uradno prošnjo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je leta 2018 z vrnitvijo lobanj strinjal, a so jo do zdaj zadržale birokratske ovire.

Ostanki borcev iz 19. stoletja bodo v soboto na ogled v Palači kulture v Alžiru, nato pa jih bodo v nedeljo, ko bodo v Alžiriji proslavljali 58. obletnico neodvisnosti od Francije, pokopali v posebnem pogrebu vzhodno od glavnega mesta.

Petkovo slovesnost ob sprejemu lobanj je vodil predsednik Alžirije Abdelmadžid Tebun, zraven so bili visoki predstavniki vojske in predsednika obeh domov parlamenta.

Med vrnjenimi ostanki so tudi ostanki vodje upora iz leta 1849 Šejka Buzijana, ki so ga francoske sile zajele, ga ustrelile in obglavile, ter lobanja uporniškega vodje Mohameda Lamdžada Bena Abdelmaleka.

Zgodovinarji so pozdravili vrnitev ostankov trupel, a pravijo, da so to le del alžirske zgodovine, ki je že v francoskih rokah. Zgodovinar Mohamed El Korso je dejal, da se bo njihov boj nadaljeval, dokler ne bo Francija vrnila ostanke vseh upornikov – teh je na stotine – in arhivov alžirske revolucije.