Varnostni svet, ki ga sestavlja pet stalnih članic ZDA, Rusija, Kitajska, Francija in Velika Britanija, je že dolgo tarča kritik, ker naj ne bi več predstavljal trenutne realnosti v svetu, saj je bil oblikovan po koncu druge svetovne vojne, ko je bil velik del Afrike še pod kolonialno oblastjo.

Med ustanovnimi članicami Združenih narodov so bile le štiri afriške države – Egipt, Liberija, Etiopija in Južna Afrika.

"Svet se je spremenil od leta 1945. Toda sestava sveta temu ni sledila," je po poročanju BBC-ja dejal Guterres.

Afriška unija si že dolgo prizadeva, da bi imela celina v Varnostnem svetu dva stalna predstavnika v svetu in dodatna dva sedeža kot nestalna predstavnika.

"Čas polovičnih ukrepov in postopnega napredka je mimo. Afriko je treba slišati in izpolniti njene zahteve po pravičnosti in pravičnosti," je med ponedeljkovo razpravo, ki jo je sklicala Sierra Leone, dejal njen predsednik Julius Maada Bio.

Tudi drugi predstavniki so se strinjali s potrebo po reformi Varnostnega sveta, med drugim predsednik Generalne skupščine ZN-a Dennis Francis.

"Ne moremo sprejeti, da najpomembnejši svetovni mirovni in varnostni organ nima stalnega glasu za celino z več kot milijardo ljudi, mlado in hitro rastočo populacijo, ki predstavlja 28 odstotkov članstva Združenih narodov," je dejal Francis.

Po njegovih besedah je Afrika premalo zastopana v Varnostnem svetu in mednarodnih finančnih institucijah, a "preveč prisotna pri samih izzivih, za katere so te strukture namenjene".

Prikimal mu je Guterres in pripomnil, da je bila Afrika pogosto v središču konfliktov, ki jih je spodbujal pohlep po njenih naravnih virih. Poudaril je tudi, da je bila skoraj polovica vseh mirovnih operacij ZN-a v Afriki, po drugi strani pa je bilo 40 odstotkov pripadnikov modrih čelad iz afriških držav.