Za Paula Rusesabagina je sodišče odločilo, da je kriv finančne in logistične podpore opozicijskega gibanja Nacionalna osvobodilna fronta (FLN), ki je v letih 2018 in 2019 prevzela odgovornost za več smrtonosnih napadov.

Že lani je priznal, da je sodeloval pri ustanovitvi oborožene skupine, a je zanikal kakršno koli vlogo pri njenih zločinih.

66-letnega Rusesabagino, ki je živel v izgnanstvu, so lani ruandske oblasti aretirale na podlagi mednarodne tiralice. Kje so ga aretirali, niso pojasnili. Nekdanji upravnik hotela v Kigaliju je sicer med državljansko vojno in genocidom nad Tutsiji leta 1994 rešil na stotine pripadnikov tega plemena.

V genocidu ubitih najmanj 800.000 ljudi

Državljanska vojna v Ruandi se je začela leta 1990 med takratno ruandsko vlado, vodeno od Hutujcev, in Ruandsko domoljubno fronto (FPR), sestavljeno v glavnem iz Tutsijev, ki so zaradi hutujskega nasilja zbežali v Ugando.

Pokole pred 26 leti pa je sprožila sestrelitev letala 6. aprila 1994 med pristankom v Kigaliju, v njej sta umrla tedanja ruandski in burundijski predsednik Juvenal Habyarimana in Cyprien Ntaryamira.

Režim hutujskih skrajnežev je leta 1994 ubil najmanj 800.000 ljudi, večinoma pripadnikov manjšinskih Tutsijev, a tudi zmernih Hutujcev.