Kagame je svojo politično kariero začel pri 36 letih kot vodja Domoljubne fronte Ruande (RPF), ki je leta 1994 uspešno končala genocid, med katerim so hutujski skrajneži pobili okoli 800.000 Tutsijcev in zmernih Hutujcev. Danes 66-letni voditelj velja za politika, ki je v državo vrnil mir, pa tudi stabilnost in gospodarski razvoj. Njegova priljubljenost med državljani je velika.

Na referendumu leta 2015 je dosegel tudi spremembo ustave, ki mu teoretično dopušča vladanje do leta 2034. Dve leti pozneje je na predsedniških volitvah slavil s skoraj 99-odstotno podporo, danes pa bo skoraj zagotovo dobil še četrti zaporedni sedemletni mandat na čelu države.

"Kagame je za nas dosegel veliko ... imamo varnost, vsi otroci lahko hodijo v šolo, kjer dobijo obroke hrane," je dejal gradbeni delavcev Tuyiringirimana Olivier z juga Ruande. "Zato ga moramo podpreti. Jaz sem se že odločil. Prepričan sem, da gre Ruanda v dobro smer," zanj ni bilo dvoma, komu bo oddal svoj glas.

Kagame kandidira proti dvema kandidatoma, Franku Habinezi in Philippu Mpayimani, ki sta ga prav tako izzvala na zadnjih volitvah leta 2017, ko sta skupaj osvojila manj kot odstotek glasov, a tudi tokrat nimata nobenih možnosti. Več drugim kandidatom, vključno z nekaterimi Kagamejevimi najglasnejšimi kritiki, so oblasti prepovedale kandidaturo iz različnih razlogov, vključno s predhodnimi kazenskimi obsodbami.

"RPF je praktično uničil demokratični prostor. V Ruandi imamo samo en glas, ki mu nihče ne nasprotuje. To je slabo za državo, ki je v procesu razvoja," je ocenil ruandski ustavni pravnik in politični analitik Louis Gitinywa.

Kagameju priznavajo, da je Ruando spremenil v cvetoče gospodarstvo, vendar se spoprijema tudi s kritikami borcev za pravice in zahodnih držav, ker je utišal medije, dušil opozicijo in podpiral uporniške skupine v sosednji Demokratični republiki Kongo. Ruandska vlada je zanikala vse obtožbe na svoj račun, med predvolilno kampanjo pa je Kagame obljubil nadaljnji razvoj in stabilnost.