Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je potrdila, da je 613 državljanov Nigra prejšnji konec tedna v konvoju tovornjakov prispelo v puščavsko mesto Dirkou v Nigru. Gre za del večje skupine migrantskih delavcev, ki so jih libijske oblasti prijele v zadnjem mesecu dni.

"To je nekaj novega. Julija so izgnali 400 ljudi, ampak ta konvoj je do zdaj največji," je povedal Azizou Chehou iz dobrodelne organizacije Alarm Phone Sahara.

Do izgona prihaja v času, ko se države EU-ja spopadajo z obtožbami, da so ignorirale široko razmahnjene in sistematične kršitve človekovih pravic in zlorabe prebežnikov v Libiji, saj skušajo omejiti število pribežnikov, ki prihajajo v Evropo po Sredozemski poti. Italija je v ta namen podpisala sporazuma s Tunizijo in Libijo.

Po navedbah italijanskega notranjega ministrstva je v Italijo lani pribežalo 66.317 ljudi, kar je za polovico manj kot leta 2023.

"To je evropska obmejna politika v polnem sijaju, izkoriščanje Libije za množične izgone in smrti, kjer je puščava postala pokopališče," je za Reuters povedal David Yambio, predstavnik neprofitne organizacije Begunci v Libiji (Refugees in Libya). "Voditelji, kot so Orban, Meloni in Trump, taki učinkoviti krutosti ploskajo. To ni po nesreči, ampak načrtno. Evropska unija plačuje, da bi izbrisala migrante, da bi naredila trpljenje nevidno in da bi si oprala roke, medtem ko drugi opravljajo njeno umazano delo."

Največji izgon do zdaj

Po Chehoujevih besedah je pot prek Sahare med Libijo in Nigrom "nevarna in travmatična". "Zima v puščavi je zelo hladna, migranti pa so natrpani na tovornjake kot sardine, zato občasno izbruhnejo spopadi za najbolj udobna mesta, ljudje pa pri tem padajo iz tovornjaka in si polomijo ude. Ljudje prispejo v Agadez v zelo slabem stanju."

Jalel Harchaoui iz inštituta Royal United Services in specialist za Libijo pa je za Guardian dejal, da so periodična prijetja in izgoni tujih delavcev "na jugu Libije nekakšna tradicija, ki izvira že iz časov Gadafija", da pa je tokratni dogodek precej pomembnejši in drugačen zaradi večjega števila izgnanih ljudi naenkrat.

"Nobenega uradne naznanila ni bilo, ne neke jasne politike, zgolj lokalne oblasti, ki izvajajo racije. A retorika koalicije Haftar (libijska državna vojska pod poveljstvom feldmaršala Khalife Haftarja), ki nadzoruje Sabho (mesto na jugu Libije, od koder so bili delavci deportirani), nakazuje, da obstaja tendenca demonizirati tujce, še posebej tiste iz podsaharske Afrike."

Libija je že dolgo destinacija za tiste, ki iščejo delo, pri čemer se državljani Nigra, Malija in Čada priseljujejo na jug Libije za delo v sektorjih, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in prodaja. Spet drugi migrirajo v državo, da bi zaslužili denar za pot do obale, kjer se vkrcajo na enega od čolnov za Evropo.