V vseh treh državah se bojujejo islamistični uporniki, povezani z Al Kaido in Islamsko državo, zaradi državnih udarov pa so se poslabšali tudi odnosi teh držav s sosednjimi in drugimi državami.

Zadnji udar v Nigru konec julija je še povečal razkol med omenjenimi tremi državami in regionalnim blokom, Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav (Ecowas), ki je zagrozil z uporabo sile za obnovo ustavnega reda v Nigru.

Mali in Burkina Faso sta obljubila, da bosta Nigru priskočila na pomoč v primeru napada nanj.

Besedilo novega Zavezništva sahelskih držav treh držav določa, da "kakršen koli napad na suverenost in ozemeljsko celovitost ene ali več pogodbenih strani velja za napad na druge strani".

Druge članice zavezništva bodo pomagale posamezno ali kolektivno, vključno z uporabo oboroženih sil.

"To zavezništvo bo kombinacija vojaških in gospodarskih prizadevanj treh držav," je po poročanju Al Džazire dejal obrambni minister Malija Abdulaje Diop. "Naša prioriteta je boj proti terorizmu v treh državah," je dodal.

Na severu Malija je leta 2012 izbruhnil oborožen upor, ki se je leta 2015 razširil v Niger in Burkina Faso.

Vse tri države so bile članice regionalnega zavezništva G5 Sahel skupaj z Mavretanijo in Čadom ter s podporo Francije. Zavezništvo je nastalo leta 2017 z namenom boja proti džihadističnim skupinam v regiji.

Mali je skupino zapustil po državnem udaru leta 2021, maj lani pa je zdaj odstavljeni predsednik Nigra Mohamed Bazoum dejal, da je skupina po odhodu Malija "mrtva".

Francija, nekdanji kolonialni gospodar v regiji, je bila po udarih v Maliju in Burkina Fasu prisiljena od tam umakniti svoje sile, njihov umik pa z ozemlja Nigra zahteva tudi tamkajšnja vojaška hunta. Pariz njene oblasti ne priznava.