Dogovarjanje malijske vojaške hunte z zloglasno rusko zasebno varnostno družbo Wagner že nekaj mesecev razburja Francijo in druge evropske države, ki imajo v Maliju in drugih državah Sahela svoje vojake v operacijah proti skupinam islamskih skrajnežev, povezanih z Al Kaido in Islamsko državo. Pariz je izrazil ogorčenje nad možnostjo, da bi se francoski vojaki proti skrajnežem borili skupaj s pripadniki Wagnerja.

Govorice o dogovarjanju Bamaka za prihod ruskih pogodbenih vojakov so se pojavile septembra, potem ko je Francija napovedala umik polovice od svojih 5000 vojakov iz Sahela, večinoma prav iz Malija. Za njegove storitve naj bi Mali plačeval Wagnerju deset milijonov dolarjev na mesec.

V četrtek je Francija s še 14 evropskimi državami in Kanado obsodila poročanje o prihodu ruskih plačancev v Mali in pozvala Rusijo k odgovornemu ter konstruktivnemu ravnanju v regiji, saj naj bi Moskva zagotovila materialno podporo napotitvi skupine Wagner v Mali.

Ob tem so v Franciji izrazili obžalovanje, da so se malijske oblasti odločile že tako skromna javna sredstva porabiti za plačevanje tujih plačancev, namesto da bi jih porabile za svoje varnostne sile in zagotavljanje javnih storitev svojim prebivalcem.

Sorodna novica Preplah v Evropi zaradi morebitnega prihoda ruskih plačancev v Mali

Mali zahteva dokaze za obtožbe

Oblasti v Bamaku so dan pozneje zanikale prisotnost ruskih plačancev in pojasnile, da so to ruski vojaški inštruktorji, ki so v zahodnoafriško državo prišli na podlagi dvostranskega dogovora med Malijem in Rusijo.

Tiskovni predstavnik malijske vlade Abdoulaye Maiga je dejal, da uradno zanikajo neutemeljene obtožbe in zahtevajo dokaze neodvisnih virov. Za zdaj še ni jasno, kakšni inštruktorji so to in kakšna bo njihova vloga.

Na začetku decembra je Evropska unija začasno zamrznila sodelovanje pri urjenju vojakov v Srednjeafriški republiki zaradi domnevno prevelikega vpliva skupine Wagner na tamkajšnje vladne sile, ki jim ruski plačanci pomagajo v boju proti upornikom.

Wagner naj bi imel največ svojih pogodbenih vojakov prav v Srednjeafriški republiki, kjer v zameno za provizijo pomagajo tudi pri varovanju rudnikov diamantov in drugih mineralov. Glede na navedbe strokovnjakov ZN-a pripadniki Wagnerja v tej državi sistematično kršijo človekove pravice.

Čeprav na zahodu Wagner povezujejo s Kremljem in ga označujejo za skrivno rusko orožje na konfliktnih območjih, pa je ruski predsednik Vladimir Putin že večkrat zanikal kakršno koli povezanost ruske vlade s to skupino.

Po Putinovih besedah imajo zasebni pogodbeni vojaki pravico delovati kjer koli na svetu, dokler ne kršijo ruskih zakonov.