Na volitvah v nedeljo je dobil 55,75 odstotka glasov, njegov tekmec, nekdanji predsednik Mohamane Ousmane, pa 44,25 odstotka.

Bazoum velja za zaveznika sedanjega predsednika Mohamadouja Issoufouja in je kandidat vladajoče stranke PNDS. Ob razglasitvi izidov je zagotovil, da bo predsednik vseh prebivalcev Nigra.

Pred novim predsednikom so veliki izzivi, saj se država spoprijema s terorizmom in revščino.
Izide mora potrditi še ustavno sodišče. Volilna udeležba je bila skoraj 63-odstotna.

Volitve predstavljajo prvi demokratični prenos oblasti v Nigru od razglasitve neodvisnosti od Francije pred 60 leti. Dosedanji predsednik Issoufou je lani sporočil, da bo deloval v skladu z ustavo in ne bo poskušal ostati na položaju več kot dva mandata.

Volitve niso pomembne samo za Niger, ampak tudi regijo in Evropo. Niger je namreč ena najpomembnejših tranzitnih držav za afriške prebežnike, ki skušajo čez Sredozemsko morje v Evropo. Stara celina je zato v preteklih letih začela bolj pritiskati na tamkajšnje oblasti, naj okrepijo prizadevanja za ustavljanje prebežnikov.

Od razglasitve neodvisnosti od Francije pred 60 leti je Niger doživel štiri državne udare, zato bo tokratni miren prenos oblasti še toliko pomembnejši. Obenem predstavlja odmik od dogajanja v Slonokoščeni obali in Gvineji, kjer sta predsednika spremenila ustavi, da bi si zagotovila še tretji mandat na oblasti.

Niger sicer pesti nasilje skrajnih islamističnih skupin. Država na zahodu meji na Mali, od koder nenehno vdirajo in izvajajo napade skupine, povezane z Al Kaido in Islamsko državo, medtem ko čez jugovzhodno mejo z Nigerijo vdirajo pripadniki džihadistične skupine Boko Haram.

Več kot 40 odstotkov prebivalstva se spopada s skrajno revščino, skoraj petina jih je odvisna od pomoči v hrani. Niger spada med najrevnejše države na svetu. Pandemija covida-19 je gospodarsko rast, ki jo že tako pestijo posledice podnebnih sprememb in nizke cene glavnega izvoznega artikla, urana, tako rekoč ustavila.