Kot je na gabonski državni televiziji po inavguraciji dejal Nguema, je suspenz državnih institucij, ki ga je ob prevzemu oblasti uvedla vojska, le začasen ukrep. Obljubil je, da bodo v državi po obdobju tranzicije izvedli "svobodne, pregledne in verodostojne volitve", ki naj bi bile odskočna deska za vrnitev civilne oblasti.

Časovnega okvira ob tem ni podal, je pa vse "ključne skupine" v državi pozval k sodelovanju pri pripravi nove ustave, o kateri naj bi Gabonci odločali na referendumu.

Čeprav so tuje države nezaupljive do Ngueme, gabonska opozicija pa ga poziva k predaji oblasti, se zdi, da so številni Gabonci zadovoljni s strmoglavljenjem Bonga Ondimbe. Mnogi so namreč po udaru praznovali na ulicah prestolnice Libreville in gospodarskega središča Port-Gentil.

Tudi več zahodnih držav in organizacij je udar sicer obsodilo, obenem pa priznalo, da so razmere v Gabonu drugačne od razmer v drugih državah na celini, kjer vladajo hunte, zaradi pomislekov o verodostojnosti in legitimnosti volitev pred pučem.

Državni udar se je namreč v Gabonu zgodil kmalu po razglasitvi rezultatov predsedniških volitev, na katerih je suvereno zmagal Bonga Ondimba in osvojil svoj tretji mandat. Hunta družini dolgoletnega predsednika, ki Gabonu vlada že več kot 50 let, med drugim očita utajo davkov, korupcijo in ponarejanje predsednikovega podpisa.

Afriška unija je medtem suspendirala članstvo Gabona in obsodila vojaški prevzem oblasti v državi, v kateri kljub naftnemu bogastvu večina ljudi živi v revščini.