"Jaz ne prosjačim. Jaz samo prosim za pravičnost, da lahko tem ljudem, ki delajo, pomagamo," je v pogovoru z novinarji poudaril misijonar Opeka, ki je veliko revnim ljudem na Madagaskarju našel delo in jim s tem dal možnost zasluženega plačila, s katerim lahko preživljajo svoje otroke.

"Ključ je prepričevati ljudi, da delajo z ljubeznijo, ne s silo," je dejal. Po njegovih besedah je treba ustvarjati delovna mesta v Afriki, da lahko ljudje ostanejo, kjer so, saj se ne želijo seliti. S somišljeniki je leta 1989 po srečanju z revnimi ljudmi, ki živijo na obrobjih smetišča glavnega mesta Madagaskarja Antananariva, ustanovil humanitarno združenje Akamasoa (Dobri prijatelji).

Darovalci iz Slovenije z rednimi darovi omogočijo dnevno topel obrok hrane 11.000 otrokom. Njegovo delo prek Misijonskega središča Slovenije podpirajo predvsem z botrstvom Obrok riža na dan, v katerem trenutno več kot 650 botrov zagotavlja topel dnevni obrok za šolarje v misijonskih šolah Akamasoe.

V pogovoru z novinarji v Ljubljani je misijonar pozval k zagotavljanju pomoči potrebnim v Afriki in pojasnil, da je danes enakopravnost beseda, ki se v vsakdanjem življenju ne uveljavlja. Vsi bi si morali medsebojno pomagati in delati za mir. "Mi smo sužnji materialnih dobrin. Te bi nam morale pomagati, da bi se združevali med seboj, a delajo ravno obratno," je dejal in ob tem poudaril pomen pogovora, ki nam lahko omogoči, da ustvarimo okolje, v katerem bi vsi čutili srečo.

"Mir je cilj vsakega človeka"

Opeka je obsodil vojne, ki divjajo po svetu. Izrazil je svojo ogorčenost zaradi napada Rusije na Ukrajino in drugih vojn, ki divjajo v Afriki (v Sudanu, Etiopiji in Kongu), ter v Izraelu. V tem času vojn je poudaril pomen miru. "Mir je cilj vsakega človeka. Ko ima človek mir, se počuti dobro," je poudaril. "Sprava je sicer težka, saj nihče ne želi odnehati. Nasilje namreč rodi nasilje in ga povečuje," je dejal. Vojne so po njegovih navedbah poraz človeštva.

Čas bi bil, da se tudi Slovenci spravijo, je pojasnil. Človekove pravice dolgo niso bile spoštovane in ubitih je bilo preveč nedolžnih ljudi. Tudi predsednici republike Nataši Pirc Musar je Opeka izročil pismo s prošnjo in pobudo za spravo slovenskega naroda.

Dejal je, da bo vztrajal pri delu z ljudmi, ki so potisnjeni ob rob družbe. Obsodil je voditelje držav, ki za revne ne skrbijo in jih zapostavljajo. "Danes primanjkuje karizmatičnih voditeljev, ki bi združevali svet. Karizmatični voditelji so namreč tisti, ki razumejo državljane, jih spoštujejo in s tem delajo za skupno dobro," je dejal.

Ob obisku misijonarja Pedra Opeke v Sloveniji se je v preteklih dneh zvrstilo več dogodkov, med drugim tudi več pogovorov z misijonarjem in srečanje s slovenskimi škofi.

Opeka: Z Bogom se pogovarjamo prek revnih otrok, revnih družin na smetišču

Opeka je gostoval še v Odmevih, kjer se je pogovarjal z voditeljico Rosvito Pesek.

Sinoči vas je v Medvodah dočakalo, sprejelo, poslušalo več kot 25000 ljudi. V kakšno Slovenijo ste prišli po osmih letih?
V neko presenetljivo Slovenijo, ki me je sprejela s tako ljubeznijo in s takim veseljem, da se čudim, zakaj.

Verjetno vse nas navdihujete s svojim delom in dobroto.
Poskušamo delati to, kar govorimo. Ker danes ljudje hočejo verovati v ljudi, ki resnično delajo to, kar govorijo.

Mislim, da ste pomagali okoli 500.000 ljudem na Madagaskarju, to naj bi bilo okoli 4500 družin. To je bila vaša pomoč. Evropski človek pa je danes soočen s prizori množic, ki želijo priti v Evropo, ki si želijo boljše življenje, in na eni stran jim boljše življenje privošči, po drugi strani pa ga je strah tujega, vsega tega, kar ljudje prinašajo s seboj. Po čem naj se evropski človek ravna?
Tem našim ljudem na Madagaskarju po eni strani rečemo, hvala Bogu, da smo tako daleč, da si ne bi upali iti. Smo otok. Kamor se obrnejo, je morje. Mi jim rečemo: ostanite doma. Domačim politikom rečemo, delajte za vaš narod, za vaše otroke, za vašo mladino. Verjetno se bom srečal z novim predsednikom, in ker se poznava, mu bom rekel, naj pride večkrat k nam. In to mu bom rekel: to novo poslanstvo bo imel za pet let, naj se resnično zavzame za najrevnejše ljudi, najrevnejše pokrajine na Madagaskarju, ker gre vse prepočasi. Ljudje, ki vidijo, da tam ne gre in da tam domači politiki ne delajo za skupno dobro, potem rečejo, da nam pa Evropa kaže take lepe slike, lepa mesta, vse se blešči, vse je v zlatu. Vsi se smejejo, češ gremo tja. Ampak ko pridejo sem, vidijo, da je življenje težko in da je tukaj zanje težko, ker se ne morejo privaditi. Je druga mentaliteta in druga kultura. Vsak bi rad ostal v svoji deželi, med svojim narodom. Ampak oni nimajo možnosti napredovanja, menijo, da so pozabljeni in da če ostanejo tam, nimajo nobene prihodnosti in lahko umrejo. Pa se odločijo, da tvegajo, gredo v Evropo. In vidim, da se po vseh evropskih državah na neki način otepajo teh beguncev. Sam mislim, da je najboljša rešitev, da vse bogate države čim hitreje pomagajo Afriki.

Po drugi strani pa je ravno zdaj, ko se bližamo praznikom, v sveti deželi na Zahodnem bregu, kjer so Betlehem, Nazaret, Jeruzalem, umrlo nekaj sto ljudi v spopadih. Kaj rečete svetovnim voditeljem, kaj prinaša ta vojna, kaj naj naredijo?
Vojna prinaša gorje, prinaša drame, prinaša smrt, prinaša trpljenje za vse ljudi. Sam vselej rečem, da danes manjkajo ljudje, ki bi imeli neko moč, za katere bi ves svet rekel, da tudi če ni naš predsednik, dela za druge ljudi, za skupno dobro, za druge narode. Danes takih karizmatičnih voditeljev žal nimamo.

Včeraj ste bili tudi pri naši predsednici. Slovenci smo že malenkostno, ne bom rekla pozabili, ampak sprava je že izginila z naslovnic našega dnevnega časopisja. Nekako se nam zdi, da je ta proces v Slovencih vendarle že dozorel in da gre svojo pot. Kaj ste ji pravzaprav vi predlagali?
Jaz sem predlagal, da je treba pokopati vse žrtve komunizma, vse ljudi, ki so umrli krivično, so jih ubili. Morajo imeti svoje grobove, morajo imeti eno mesto, kjer se Slovenija in vsi sorodniki spominjajo teh žrtev vseh žrtev. Da se nismo zmožni pobratiti po 78 letih? Tako malo nas je, dva milijona sto tisoč prebivalcev v taki lepi deželi. Kako se ne bi zbrali, se ne bi pogovorili, skupno prosili odpuščanja, se pobratili, si segli v roko in začeli biti zdravi? Ker tukaj so rane. In država kot država, oblast kot oblast, skupaj s Cerkvijo, skupaj z ljudstvom, skupaj z vsemi ljudmi dobre volje, vsi moramo priti do sprave. Moramo priti.

75 let ste stari, ogromno časa ste že na Madagaskarju. Že nekako strnjujete svoje spomine, že iščete svojega naslednika, že veste, komu boste zaupali to skupnost?
To ni moje poslanstvo. Bog je to ustvaril. Jaz sem prišel na Madagaskar zaradi nekega človeka, ki je bil zame največji revolucionar. To je bil Jezus, ker je osvobodil ljudi vseh predsodkov in je dal svoje življenje za nas, za svoje brate in sestre in se ni maščeval ter jim je celo odpustil, ko so ga križali. Ta človek je vstal od mrtvih, živi in zaradi njega sem šel v Afriko, na Madagaskar, 50 let, in njega živim tam in sem dobil nove brate, sestre. Tam smo ustanovili Akamasoa, združenje dobrih prijateljev. To je on. Jaz sem orodje v božjih rokah, orodje, služabnik.

In to bo živelo naprej.
To bo živelo naprej, ker je božje delo. To sta boj in molitev, ker molitev je boj. Molitev ni ekstaza, kjer se človek samo pogovarja z Bogom. Mi se pogovarjamo z Bogom prek vseh teh revnih otrok, revnih družin na smetiščih in na cesti.

Nocoj hodi sveti Miklavž, vam je kaj prinesel?
Lahko rečem da, za vse otroke na Madagaskarju je prinesel veliko riža.

Hvala lepa, ker ste si vzeli čas za Odmeve, gospod Opeka.
Hvala vam in hvala tudi vsem Slovencem za njihovo dobroto in njihovo radodarnost. Hvala, Slovenija, hvala vsem Slovencem.