Misija Minusma naj bi se po šestmesečnem prehodnem obdobju končala konec leta.

Malijski zunanji minister Abdoulaye Diop je na zasedanju VS-ja ZN-a pred dvema tednoma dejal, da je misija Minusma neuspešna, saj se z varnostnimi izzivi v državi ne zmore več spoprijemati. Dodal je, da je misija očitno postala del težave, saj da spodbuja napetosti med skupnostmi v državi, ter pozval k takojšnjemu končanju misije.

Sorodna novica Kako bo dogajanje v Rusiji vplivalo na varnostne razmere v Afriki?

V skladu z dolgoletno prakso ZN-a mora mirovno misijo odobriti država gostiteljica.

Misijo Minusma je ZN vzpostavil leta 2013, da bi eni najrevnejših držav na svetu pomagali pri spopadanju z džihadističnimi skupinami. Težave s temi so se začele na severu države, pozneje pa so se razširile v osrednji Mali, pa tudi v sosednji Niger in Burkina Faso.

Gre za eno največjih mirovnih misij ZN-a, v kateri je bilo nameščenih več kot 15.200 vojakov, policistov, civilistov in prostovoljcev. Do zdaj so umrli 304 pripadniki misije, kar je po Libanonu druga najvišja številka v zgodovini operacij modrih čelad.

Mali s približno 20 milijoni prebivalcev je od leta 2012 doživel tri vojaške udare in velja za politično izjemno nestabilno državo. Od zadnjega udara maja 2021 državo vodi vojaška prehodna vlada pod vodstvom polkovnika Assimija Goita. Odnosi Malija z ZN-om so se sicer močno poslabšali, odkar je leta 2020 z državnim udarom prišel na oblast vojaški režim, ki je prekinil tudi obrambno sodelovanje s Francijo, nekdanjo kolonialno državo.

Misija se bo končala po letih napetosti in vladnih omejitev, ki so ohromile misije mirovnikov, odkar se je Mali leta 2021 tudi povezal z rusko skupino Wagner, ki je pred tednom dni izvedla enodnevni oboroženi upor proti Rusiji.

Vojska in Wagner za boj proti islamistom

ZN-ove modre čelade naj bi igrale ključno vlogo pri zaščiti civilistov pred islamističnimi uporniki in nekateri strokovnjaki se bojijo, da se bo varnostna situacija po odhodu mirovnikov močno poslabšala, Maliju pa bo ostala le podhranjena vojska in približno tisoč pripadnikov Wagnerja za boj proti upornikom, ki nadzirajo obsežna območja ozemlja na puščavskem severu in v sredini države.

Po glasovanju Varnostnega sveta je Bela hiša obtožila vodjo Wagnerja Jevgenija Prigožina, da je pomagal zasnovati odhod modrih čelad iz Malija, in dejala, da imajo podatke, ki nakazujejo, da so malijske oblasti od konca leta 2021 Wagnerju plačale več kot 200 milijonov dolarjev.

"Kar ni splošno znano, je, da je Prigožin pomagal zasnovati odhod sil ZN-a, da bi še bolj okrepil interese Wagnerja," je dejal tiskovni predstavnik nacionalne varnosti Bele hiše John Kirby. "Vemo, da so visoki predstavniki malijskih oblasti sodelovali neposredno s Prigožinovimi možmi, ko so obvestili generalnega sekretarja ZN-a, da Mali preklicuje pristanek k misiji Minusma."

Namestnica ruskega veleposlanika pri ZN-u Anna Evstigneeva je konec misije komentirala, da je Mali sklenil "suvereno odločitev". "Radi bi potrdili našo podporo Bamaku in njegovi želji, da prevzamejo polno odgovornost in igrajo vodilno vlogo pri stabilizaciji Malija," je dejala v ZN-u. "Rusija bo Maliju še naprej nudila vso podporo za normalizacijo situacije v državi na dvostranski ravni."

Malijski veleposlanik pri ZN-u Issa Konfourou pa je dejal, da bo malijska vlada pozorno spremljala umik ZN-ovih sil in spoštovanje časovnega okvira. "Vlada obžaluje, da ima Varnostni svet še naprej situacijo v Maliju kot grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Mali ostaja odprt za sodelovanje z vsemi partnerji, ki si želijo tega, pod pogojem, da spoštujejo načela naše državne politike."