Vojaška hunta, ki je lani julija s prevratom prevzela oblast v Nigru, je nato novembra razveljavila zakon, ki ga je sahelska država sprejela leta 2015 pod pritiskom Evropske unije v zameno za več milijard evrov pomoči in s katerim je bila kriminalizirana pomoč pri tihotapljenju migrantov.

Z razveljavitvijo zakona so se konvoji tihotapcev z ljudmi znova pridružili konvojem nigrskih varnostnih sil na poti prek Sahare proti severu in meji z Libijo. Ko je bil zakon še v veljavi, so bili tihotapci prisiljeni izbirati daljše poti skozi odročnejša območja, da jih ne bi zasačili in zaprli.

Sprejetje zakona je dramatično vplivalo na migracije v Nigru, saj so puščavske poti postale močno nadzorovane, zaradi česar je število migrantov v letih 2016 in 2017 po podatkih ZN-a zmanjšalo za skoraj 80 odstotkov.

Zakon je bil sicer zelo nepriljubljen na severu Nigra, kjer so migranti prinašali zaslužek domačinom s prenočišči, restavracijami in prevozi, nato pa so se prihodki drastično zmanjšali.

Večina denarja EU-ja za agencije ZN-a in ne za Niger

Direktorica urada za migracije na nigrskem ministrstvu za notranje zadeve Binta Maiga Moha je povedala, da je vlada razveljavila zakon, ker je močno prizadel gospodarstvo v regiji Agadez, od koder so migranti potovali naprej proti Libiji.

Kot je še povedala, je le majhen del denarja, ki ga je prispevala Evropska unija, dobil Niger, saj so večino sredstev dobile agencije ZN-a in druge mednarodne organizacije za pomoč migrantom. Po njenih besedah je bilo zaradi zakona tudi več smrti migrantov, ki so bili prisiljeni izbrati nevarnejše poti.

Migrantski tokovi so se po razveljavitvi zakona znova močno povečali in po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM), ki jih navaja Reuters, je marca letos Niger zapustilo 128.790 migrantov, kar je 68 odstotkov več kot marca lani.

Padla je tudi cena, ki jo tihotapci zaračunavajo prebežnikom za prečkanje puščave in pot v Libijo. Če je moral posameznik tako v času veljave zakona za prevoz odšteti 500 dolarjev, je zdaj cena padla na 170 dolarjev, je IOM zapisal v svojem poročilu.

Razveljavitev zakona je sprožila strah v Evropi pred povečanjem števila migrantov, ki iz Afrike prek Sredozemskega morja prihajajo na obale evropskih držav, predvsem Italije.

Zmanjšanje prihodov prek morja

A devet strokovnjakov je bilo v pogovoru za Reuters previdnejših z ocenami, saj podatki ne kažejo na povečanje prihoda migrantov prek Sredozemskega morja, čeprav opozarjajo, da bi se lahko to število v prihodnosti povečalo.

"Ko slišim politike, ki pravijo, da gre za krizno situacijo zaradi priseljevanja ali govorijo o invaziji. Ne, ni tako," je povedal tiskovni predstavnik IOM-a za Sredozemlje Flavio di Giacomo, ki ne pričakuje, da se bodo migrantski tokovi na tej poti iz Severne Afrike v prihodnjih mesecih dramatično povečali.

Agencija za meje EU-ja Frontex je v majskem poročilu navedla, da se je število prihodov prek Sredozemskega morja od januarja do aprila zmanjšalo za 62 odstotkov, kar Giacomo deloma pripisuje tudi slabemu vremenu, ki je otežilo prečkanje morja.

IOM ob tem opozarja tudi na zgodovinske trende, ki kažejo, da 80 odstotkov afriških prebežnikov po navadi ostane v Afriki, kar je del stoletne tradicije prostega gibanja ekonomskih migrantov.

Evropski denar za Libijo in Tunizijo

Del zaslug gre pripisati okrepitvi prizadevanj za vračanje ali pridržanje migrantov v Libiji in Tuniziji, ki sta v zameno za zajezitev migracij od Evropske unije dobili obsežno finančno podporo. EU je lani sporočil, da bo do leta 2024 Severni Afriki namenil 800 milijonov evrov za reševanje problema migracij.

Ta teden je tudi italijanska premierka Giorgia Meloni zmanjšanje števila prihodov migrantov pripisala predvsem pomoči Libije in Tunizije pri zajezitvi migracij.

Kot je za Reuters povedal neimenovani humanitarni delavec v Libiji, je ta država "močvirje", v katerem so obtičali mnogi migranti, ki so poskušali zaslužiti denar za nadaljevanje poti ali pa so postali žrtev številnih kriminalnih združb.

"Pogosto traja nekaj mesecev ali let, preden dosežejo Sredozemlje," je povedal aktivist Azizou Chehou v Nigru, kjer vodi organizacijo, ki rešuje migrante v puščavi.