Neimenovani viri v predsedniški palači so za francosko tiskovno agencijo AFP povedali, da so člani elitne predsednikove garde preprečili dostop do predsednikove rezidence in uradov, po neuspelih pogovorih pa predsednika niso želeli izpustiti. Vojska jim je postavila ultimat.

Predsednikov urad je v sporočilu na Twitterju zapisal, da so imeli pripadniki predsednikove garde izbruh znotraj lastnih vrst in da so "poskušali neuspešno pridobiti podporo nacionalnih oboroženih sil in nacionalne garde" in da jih je vojska pripravljena napasti. Razloga za izbruh niso navedli, so pa dodali, da so predsednik in člani njegove družine v dobrem stanju.

Dostop do predsedniškega kompleksa v prestolnici Niamey je blokiran, na območju pa po navedbah novinarja AFP-ja za zdaj ni bilo videti neobičajnih premikov vojakov ali slišati streljanja, tudi promet poteka normalno.

Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (Ecowas) je dogajanje v Nigru odločno obsodila kot poskus državnega udara in poudarila, da bodo odgovorni zanj odgovarjali. Zahtevala je takojšnjo in brezpogojno izpustitev predsednika države. Obsodbi in pozivom Ecowasa so se pridružili tudi Združeni narodi in Evropska unija ter ZDA.

Predsednik sosednjega Benina Patrice Talon je napovedal, da bo še danes odšel v Niger, da bo skušal posredovati med predsedniško gardo in predsednikom. "Verjamem, da je treba uporabiti vsa sredstva za ohranitev ustavnega reda v Nigru, idealno bi bilo, da bi se to zgodilo mirno in v harmoniji," je dejal.

Od razglasitve neodvisnosti od Francije leta 1960 so v tej sahelski državi, ki nima dostopa do morja, različni akterji izvedli že štiri državne udare in številne druge poskuse prevzema oblasti, tudi proti Bazoumu. Do enega takšnih poskusov je prišlo tudi le nekaj dni pred njegovim slovesnim prevzemom položaja aprila 2021, ki je pomenil prvi demokratični prenos oblasti od razglasitve neodvisnosti od Francije.

Niger, ki meji na Mali, Burkino Faso, Nigerijo, Alžirijo, Libijo, Benin in Čad, sicer pesti nasilje skrajnih islamističnih skupin, ki v državo vdirajo iz Malija in Nigerije in izvajajo napade. Skrajne skupine, povezane z Al Kaido in Islamsko državo, delujejo tudi v Nigru.

Kot poroča Reuters, bi vojaški prevzem nekdanjega francoske kolonije še dodatno otežil prizadevanja Zahoda za pomoč državam v Sahelu v boju proti džihadističnim celicam, ki so se v zadnjem desetletju razširile iz Malija.

Niger je sicer obsežna zahodnoafriška država, ki leži v osrčju Sahela, kar dve tretjini njene površine pa prekriva puščava. Je ena najrevnejših držav na svetu. Polovica od 26,2 milijona prebivalcev živi v revščini, torej z manj kot 2,15 ameriškega dolarja na dan. K temu delno prispeva tudi najvišja stopnja rodnosti na svetu, ki je leta 2021 znašala 6,8 otroka na žensko.

Tako kot druge države na južnem robu Sahare pa Niger izgublja ogromna območja obdelovalnih površin z vdiranjem puščave, kar povzroča ponavljajočo se sušo, ki še povečuje splošno lakoto.