Stranka PJD je glede na do zdaj preštete glasovnice prejela le 12 poslanskih mandatov, v dozdajšnjem sklicu 395-članskega parlamenta pa jih je imela kar 125. To je zelo nepričakovan poraz, saj so strokovnjaki pred volitvami napovedovali, da bo stranki vendarle uspelo zadržati večino in oblikovati naslednjo vlado. Ankete v predvolilnem času so v Maroku prepovedane in očitno je se je volja volivcev spremenila ravno v tem času. PJD je po objavi začasnih izidov tekmece obtožil kupovanja glasov.

Na drugi strani so se močno okrepili liberalni tekmeci, ki so blizu kraljevi palači. Nacionalni neodvisni zbor (RNI) bo dobil 97 poslancev, Stranka za verodostojnost in modernost (PAM) pa 82. Sledi sredinska stranka Istiqlal oziroma Neodvisnost, ki ji je z 78 osvojenimi poslanskimi sedeži uspela velika vrnitev; do zdaj so imeli 32 sedežev.

Stranka RNI je doslej sodelovala v vladni koaliciji, v kateri je bila manjša stranka. Vodi jo milijarder Aziz Ahanuš, ki naj bi bil blizu kralju Mohamedu VI. Glavno opozicijsko stranko PAM pa je ustanovil Fuad Ali El Hima, ki je trenutno kraljev svetovalec.

Najpomembnejši človek v državi je kralj

V tej državi z okoli 36 milijoni prebivalcev ima glavno besedo še vedno kralj, ki se je leta 2011 sredi arabske pomladi pod pritiskom ulice odrekel nekaj pristojnostim. Z ustavno reformo se je izognil usodi, ki je doletela avtokratske voditelje v nekaterih drugih arabskih državah, na primer v Tuniziji, Egiptu in Libiji. Tedaj je oblast v Maroku prevzela stranka PJD, ki je nato vse odtlej vodila koalicijske vlade.

Letos so prvič pripravili parlamentarne volitve skupaj z lokalnimi, da bi tako okrepili volilno udeležbo. Po podatkih maroškega notranjega ministrstva je bila v sredo nekaj več kot 50-odstotna, kar je več kot na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2016, ko je bila 43-odstotna. Leta 2015 pa je bila višja udeležba na lokalnih volitvah, bila je 53-odstotna.