Članice sveta so soglasno potrdile resolucijo, v kateri obsojajo udar in zahtevajo poostren nadzor razmer v Sudanu. Izredno sejo 47-članskega Sveta ZN-a za človekove pravice so sklicali na predlog Velike Britanije, Nemčije, Norveške in ZDA, ki so tudi pripravile osnutek resolucije, v kateri obsojajo vojaški udar ter zahtevajo takojšnjo vrnitev civilne vlade, izpustitev arbitrarno priprtih in poostren nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic v državi.

Po navadi na zasedanju Sveta za človekove pravice zbrane nagovori tudi predstavnik države, ki je na dnevnem redu, a tokrat ni bilo tako, saj ni popolnoma jasno, kdo naj bi sploh predstavljal Sudan. Stalna misija Sudana pri ZN-u v Ženevi je namreč v torek sporočila, da je bil vodja misije odstavljen, medtem ko je ZN danes vztrajal, da veleposlanik, ki ga je imenovala zdaj odstavljena vlada, ostaja priznani predstavnik Sudana v Ženevi.

Oblast v Sudanu je z vojaškim udarom 25. oktobra prevzela vojska. Po besedah Michelle Bachelet so nato sledile aretacije številnih kritikov režima, ki je Sudanu vladal do leta 2019. Gre predvsem za ljudi, ki so sodelovali pri pregonu nekdanjih oblastnikov zaradi korupcije in pri vračanju ukradenega državnega premoženja.

"To nakazuje, da skušajo vojaški voditelji spremeniti zaveze, ki so zapisane v ustavnem dokumentu, o tranzicijskem pravosodju, institucionalnih reformah, boju proti korupciji in da se zlorabe iz preteklosti ne bi ponovile," je po poročanju nemške tiskovne agencije DPA opozorila visoka komisarka ZN-a.

Sudansko vojsko je pozvala k izpustitvi vseh arbitrarno zaprtih, ki nimajo dostopa niti do odvetnikov in svojcev, ter obnovi dialoga in vrnitvi k civilni vladi, diplomate v Ženevi pa k "ustreznemu ukrepanju".

Po njenih navedbah je vojska v Sudanu doslej ubila najmanj 13 in ranila več kot 300 ljudi, varnostne sile so proti protestnikom, ki so se po udaru odpravili na ulice, uporabile čezmerno silo.

Sudanu je do leta 2019 več desetletij s trdo roko vladal Omar al Bašir, ki pa so ga nato odnesli množični protesti, sledil je dogovor o delitvi oblasti med vojsko in civilno vlado, kar je v praksi pomenilo, da sta državo vodila general Abdel Fatah al Burhan na čelu t. i. suverenega sveta in civilni premier Abdulah Hamdok.

General al Burhan pravi, da je civilno vlado odstavil zaradi dolgotrajnih protestov, na katerih so ljudje zahtevali hitrejše politične in gospodarske reforme. Po državnem udaru je vojska med drugim razglasila izredne razmere, izvedla racije v medijskih hišah ter onemogočila dostop do interneta. Hamdok je v hišnem priporu.