Bouteflika, veteran alžirske vojne za neodvisnost od Francije v 50. in 60. letih, je po osamosvojitvi leta 1962 postal zunanji minister pri starosti 25 let, s čimer še vedno velja za najmlajšega vodjo diplomacije na svetu, navaja BBC.

Naloge zunanjega ministra Alžirije je opravljal 16 let. Leta 1974 je kot predsednik Generalne skupščine Združenih narodov prvič v zgodovini na zasedanje GS ZN-a povabil palestinskega voditelja – Jaserja Arafata.

Nasprotoval je apartheidu v Južni Afriki in velja za človeka, ki je Nelsonu Mandeli omogočil prvo vojaško usposabljanje. Del 80. let je preživel v izgnanstvu zaradi obtožb korupcije, ki so jih pozneje ovrgli.

Vodenje Alžirije je ob podpori vojske prevzel leta 1999, ob koncu državljanske vojne, ki je v Alžiriji zahtevala več kot 200.000 žrtev. "Boutef" velja za človeka, ki mu je uspelo pomiriti vojsko in oborožene islamistične upornike.

Abdelaziz Bouteflika je postal prvi civilni voditelj Alžirije po več kot 30 letih. Na oblasti se je nato obdržal 20 let in s tem postal voditelj Alžirije z najdaljšim stažem.

Leta 2008 je kljub obtožbam finančnih prevar spremenil ustavo in ukinil omejitev dveh predsedniških mandatov, kar mu je omogočilo še dva zaporedna predsedniška mandata.

Alžiriji je bil v glavnem prihranjen val vstaj, ki je leta 2011 preplavil arabske države, saj je Bouteflika takrat taktno zvišal državne subvencije in ukinil dolgoletne izredne razmere. Vendar je njegovo vladavino v naslednjih letih zaznamovala vse večja korupcija, kar je spodbudilo nezadovoljstvo javnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sorodna novica Alžirski predsednik klonil pred ljudstvom in umaknil že peto kandidaturo

Po možganski kapi redko v javnosti

Predsednik se je sicer od leta 2013, ko je postal zaradi možganske kapi gibalno in govorno oviran, le redko pojavljal v javnosti. Zadnjič je javno nastopil leta 2017, ko je v Alžiru odprl postajo podzemne železnice in prenovljeno mošejo Ketchaoua. V tistem času so njegovega mlajšega brata Saida Boutefliko obravnavali kot dejanskega voditelja Alžirije.

Aprila 2019 je odstopil po pritisku vrha alžirske vojske in večtedenskih protestih. Sprožila jih je njegova napoved, da bo še petič kandidiral za predsednika. Protesti so prerasli v zahtevo po njegovem odstopu, prenovi političnega sistema in s tem tudi odhoda njegovih zaveznikov.