Keita je na volitvah leta 2013 prepričljivo zmagal z obljubo, da bo Maliju povrnil čast in z ničelno toleranco do korupcije vzpostavil vzor demokracije v zahodni Afriki, poroča Al Džazira.

Pet let pozneje je bil ponovno izvoljen, toda počasno izvajanje reform, propadanje gospodarstva in javnega sektorja ter vse več očitkov vladne korupcije je spodkopalo njegovo priljubljenost in nazadnje sprožilo množične proteste v Bamaku.

Vojska je avgusta 2020 izvedla državni udar in obljubila politično tranzicijo, vendar so pozneje odpovedali za februar napovedane volitve in prehodno obdobje podaljšali za pet let, kar je sprožilo obsodbe mednarodne skupnosti in suspenz s strani Zahodnoafriške gospodarske skupnosti (ECOWAS).

V sahelski državi je prisotnih tudi več oboroženih uporniških islamističnih skupin, ki napadajo civilno prebivalstvo. Malijskim vojaškim silam v boju proti njim pomagajo francoske enote, a je predsednik Emmanuel Macron napovedal, da se bo Francija umaknila, če bo politična nestabilnost vodila v večjo radikalizacijo.