Desmond Tutu je bil "moralni kompas Južne Afrike po apartheidu in gonilna sila njenega problematičnega procesa sprave", piše južnoafriški portal News24.

Južnoafriški teolog je tudi avtor skovanke "mavrična nacija", vendar se njegove sanje po slogi etnično raznovrstnega naroda niso nikoli popolnoma uresničile, kar je v starejših letih obžaloval.

Borec za človekove pravice je bil dejaven tudi na mednarodnem prizorišču, opominjal je, denimo, na izraelsko zasedbo palestinskih ozemelj, svaril pred podnebnimi spremembami, vodil kampanjo ozaveščanja o bolezni HIV ter zagovarjal pravico do evtanazije, poroča Reuters.

Apartheid kot moralno, in ne politično vprašanje

V 80. letih je postal znan borec za človekove pravice, ko je potoval po domovini in tujini in glasno nasprotoval apartheidu, medtem ko so bili številni voditelji prepovedanega Afriškega narodnega kongresa (ANC) na čelu z Nelsonom Mandelo v zaporu.

"Naša zemlja gori in krvavi, zato pozivam mednarodno skupnost, naj uporabi kazenske sankcije proti tej vladi," je pozval leta 1986, a sankcij ni bilo.

Odnos do apartheida je utemeljeval kot moralno, in ne politično vprašanje. "V Južni Afriki je lažje biti kristjan kot kjer koli drugje, ker so moralna vprašanja v tej državi tako jasna," je nekoč dejal za Reuters.

Leta 1984 je za svoja prizadevanja po rasni enakopravnosti prejel Nobelovo nagrado za mir.

Vodja komisije za resnico in spravo pod Mandelo

Ko je predsednik F. W. de Klerk pomilostil Mandelo in sta vodila pogajanja za odpravo apartheida in uvedbo večrasne demokracije, je Tutu sodeloval kot glavni mediator med rivalskimi temnopoltimi frakcijami.

Februarja 1990 je Mandelo pospremil na njegov prvi javni govor po 27 letih zapora. Tudi leta 1994, ko je Mandela prisegel kot prvi temnopolti predsednik Južne Afrike, je bil Tutu ob njem. Pod njegovo vlado je nato vodil komisijo za resnico in spravo.

"Včasih oster, pogosto nežen, nikoli prestrašen in redko brez humorja, bo glas Desmonda Tutuja vedno glas tistih, ki ga nimajo," je svojega prijatelja opisal Mandela, ki je umrl decembra 2013.

Desmond Tutu je tudi po odpravi apartheida ostajal zvest visokim moralnim načelom in kmalu postal trn v peti vladajoče stranke ANC. Novi vladajoči eliti je očital, da se je "vkrcala na vlak privilegijev" ter Mandelo javno grajal zaradi dolgoletnega razmerja z Graco Machel, s katero se je nazadnje le poročil.

Tudi v starejših letih je ostal kritičen, ko je predsednika Jacoba Zumo obsojal zaradi očitkov korupcije. Leta 2014 je priznal, da zaradi "moralnih pomislekov" ni volil stranke ANC. Leta 2010 se je umaknil iz javnega življenja.

Prvi temnopolti južnoafriški škof in nadškof

Tutu se je rodil leta 1931 v kraju Klerksdorp, odraščal pa je v predmestju Johannesburga, kjer je spoznal duhovnika Trevorja Huddlestona, ki je Tutujevi temnopolti materi dvigoval kapo v pozdrav, kar je 12-letnega Desmonda močno očaralo.

Ker družina ni imela denarja za študij medicine, je Tutu najprej postal učitelj, pozneje pa je doštudiral teologijo. V 60. letih je magistriral iz teologije na Kraljevem kolidžu v Londonu in visoko izobražen po vrnitvi leta 1975 zasedel mesto dekana v Johannesburgu, kjer se je začela oblikovati njegova aktivistična dejavnost.

Med letoma 1985 in 1986 je služil kot škof Johannesburga, med letoma 1986 in 1996 pa kot nadškof Cape Towna, kar je najpomembnejši položaj v južnoafriški anglikanski Cerkvi. Oba položaja je zasedel kot prvi temnopolti človek v zgodovini Južne Afrike.

Leta 1955 se je poročil z Nomalizo Leah Shenxane, s katero sta imela štiri otroke in pozneje številne vnuke. Imela sta dve domovanji, v Cape Townu in v Sowetu.

Ramaphosa: Slovo generacije izjemnih Južnoafričanov

"Odhod zaslužnega nadškofa Desmonda Tutuja je še eno poglavje žalosti v slovesu našega naroda od generacije izjemnih Južnoafričanov, ki so nam zapustili osvobojeno Južno Afriko," je v odzivu zapisal južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa.

Tuji voditelji poudarili veličino v boju proti apartheidu

Tutuju so se poklonili številni tuji voditelji, ki se ga spominjajo kot velikega borca proti apartheidu, pa tudi kot izjemnega človeka, moralno instanco, ki ga je krasil tudi izjemen smisel za humor.

"Ves miroljubni svet žaluje ob smrti Nobelovega nagrajenca nadškofa Desmonda Tutuja, ki je tako veliko prispeval k odpravi apartheida v Južni Afriki in k spravi mavrične države," je na Twitterju zapisal slovenski predsednik Borut Pahor.

Britanski premier Boris Johnson je dejal, da je "globoko užaloščen" ob smrti Tutuja, ki ga je označil za "ključno osebnost v boju proti apartheidu in v prizadevanjih za izgradnjo nove Južne Afrike". Spominjali se ga bomo po njegovem "duhovnem vodstvu in neustavljivo dobrem humorju", je poudaril.

Boj Desmonda Tutuja "za končanje apartheida in za spravo v Južni Afriki bo ostal v našem spominu", je sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron. Nobelov nagrajenec Tutu je svoje življenje posvetil človekovim pravicam in enakosti narodov, je na Twitterju zapisal Macron.

Žalost ob smrti Tutuja je izrazil tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Človek, ki je posvetil svoje življenje svobodi z globoko zavezo človeškemu dostojanstvu. Velikan, ki se je postavil proti apartheidu. Zelo te bomo pogrešali," je na Twitterju sporočil Michel.

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je Nobelovega nagrajenca Tutuja označil za "velikana v boju proti apartheidu v Južni Afriki, pravi navdih".

Kot velikemu borcu proti apartheidu in nepravičnosti se je Tutuju poklonil avstrijski kancler Karl Nehammer. "Tutu je bil moralna instanca, njegova smrt je boleča izguba. Njegova prizadevanja, njegova beseda in dejanja bodo ostala nepozabna," je tvitnil.

Papež Frančišek je ob smrti nadškofa Tutuja izrazil veliko žalost in iskreno sožalje njegovi družini in bližnjim. V sožalni brzojavki je spomnil, da se je Tutu ob svojem služenju evangeliju zavzemal za rasno enakost in spravo v svoji rodni Južni Afriki.

Kenijski predsednik Uhuru Kenyatta je dejal, da je Tutu "navdihnil generacije afriških voditeljev, ki so sprejeli njegov nenasilni pristop v osvobodilnem boju".

Nadškof Cape Towna, Thabo Makgoba, je dejal, da bi bilo treba slaviti življenje Tutuja, ki ga je označil za "globoko duhovno osebo". Na smrt Tutuja so se odzvale tudi številne mednarodne nevladne organizacije. Fundacija Nelsona Mandele ga je označila kot izjemnega človeka, misleca, vodjo in "pastirja".

Mary Robinson, predsedujoča organizacije The Elders ("Starejši"), mednarodne skupine voditeljev, ki si prizadevajo za mir in človekove pravice, je sporočila, da so vsi globoko prizadeti ob izgubi Tutuja, ki je bil eden od ustanovnih članov te skupine. Kot so zapisali v izjavi, so "izgubili dragega prijatelja, čigar nalezljiv smeh in nagajiv smisel za humor sta jih vse navdušila in očarala".