"Situacija v Etiopiji je danes slabša kot kjer koli drugje po svetu. Stanje je podobno slabo tudi v drugih vzhodnoafriških državah in zlasti na Afriškem rogu. V enakem obdobju lani je akutno lakoto tukaj trpelo 50 milijonov ljudi, danes pa jih je že 89 milijonov," je povedal zahodnoafriški regionalni direktor Svetovnega programa za hrano Michael Dunford.

Po njegovih besedah ima država skoraj 90-odstotno rast števila lačnih. Razlogov za to je več: oboroženi konflikti, podnebne spremembe, posledice epidemije, zdaj pa še izredno povišanje cen, ki jih spodbuja vojna v Ukrajini.

Eden od razlogov za lakoto v Etiopiji je skoraj povsem prezrta vojna, ki jo je na mednarodnem prizorišču zasenčila vojna v Evropi in ki zadnjih 19 mesecev divja v severnih pokrajinah Afar, Amhara ter Tigraj. Zaradi vojnih razmer potrebuje človekoljubno pomoč 13 milijonov ljudi. Podoben učinek ima dolgotrajna suša na jugu države, kjer so pretekla štiri leta minila brez deževnih obdobij.

Agencija Združenih narodov s sedežem v Rimu bi rada do konca leta nahranila vsaj 11 milijonov Etiopijcev, toda za to bi potrebovala okoli pol milijarde dolarjev.

Pri Svetovnem programu za hrano pa jih posebej skrbijo posledice ukrajinskega konflikta. Kar tri četrtine pšenice, ki jo dostavijo tja ali pa jo Etiopija uvozi sama, je namreč po izvoru iz Rusije ali Ukrajine. Od tam Etiopijci uvažajo tudi umetna gnojila.