Strokovnjaki za slone, ki delajo v parku, so začeli opažati ta pojav po koncu vojne leta 1992. Med letoma 1972 in 2000 se je glede na podatke s terena in analizo starih videoposnetkov parka število slonic brez oklov povečalo za več kot trikrat. Gre za obdobje, ko se je število slonov zmanjšalo z okoli 2000 na okoli 250, poroča CNN.

Strokovnjak za divje živali z ameriške univerze v Idahu Ryan Long je dejal, da je bil park Gorongosa med vojno v geografskem središču spopadov. Tako je bilo tam veliko vojakov, ki so slone pobijali, da so prodajali slonovino za nakup orožja in streliva. Zato je bil krivolov zelo intenziven.

Znanstvena revija Science je v četrtek objavila raziskavo, ki pravi, da znanstveniki zdaj bolje razumejo genetsko osnovo za slone brez oklov in zakaj se to, kot kaže, dogaja le pri slonicah.

Analiza kaže, da je bilo za slonice brez oklov petkrat bolj verjetno, da preživijo 28-letno obdobje, kot za slonice z okli, zato naj ta prilagoditev najverjetneje ne bi bila naključna.

Do pojava slonov brez oklov, le v primeru slonic, prihaja tudi naravno, tudi ko ni krivolova, a običajno le v zelo majhni manjšini teh živali. V sedemdesetih letih 20. stoletja v Gorongosi 18,5 odstotka slonic ni imelo oklov, tri desetletja pozneje pa je bil ta odstotek 51.

Long z univerze v Idahu je dejal, da je to, da je do tega pojava prišlo tako hitro, sicer redko. To pa pojasnjuje s tem, da so imele slonice brez oklov veliko večjo možnost, da preživijo vojno, s tem pa tudi veliko večji potencial za prenos svojih genov na naslednjo generacijo.

Število slonov v parku Gorongosa je naraslo na okoli 800. To, da nimajo oklov, kot kaže, slonic močno ne omejuje, a to želijo raziskovalci še dodatno raziskati.