Združeno kraljestvo je bilo desetletja pod pritiskom, naj Mavriciju prizna suverenost nad otočjem Chagos, vendar se je temu upiralo zaradi strateško pomembnega vojaškega oporišča Diego Garcia, ki ga ZDA uporabljajo za podporo svojim operacijam v Indijskem oceanu in na območju Zaliva.
Premierja Velike Britanije in Mavricija, Keir Starmer in Pravind Jugnauth, sta v skupni izjavi zapisala, da gre za prelomni trenutek v odnosih med državama, poroča britanski BBC.
V skladu s sporazumom o suverenosti bo Združeno kraljestvo obdržalo skupno vojaško oporišče z ZDA na največjem otoku arhipelaga Diego Garcia, je sporočilo zunanje ministrstvo v Londonu. To je bil ključni dejavnik, ki je omogočil napredek pri dosegi dogovora v času naraščajočega geopolitičnega rivalstva v regiji med zahodnimi državami, Indijo in Kitajsko.
Mavricij je pozdravil dogovor z Veliko Britanijo, ki otoški državi ob obali Afrike priznava suverenost nad otočjem Chagos, kot zgodovinskega. Kot je na družbenem omrežju X zapisal zunanji minister Maneesh Gobin, je 3. oktober dan, ki se ga bodo spominjali kot "dan za zaznamovanje popolne suverenosti Republike Mavricij nad celotnim njenim ozemljem".
Kot zgodovinskega je dogovor danes označil tudi ameriški predsednik Joe Biden. "To je jasen dokaz, da lahko države z diplomacijo in partnerstvom premagajo dolgotrajne zgodovinske izzive, da dosežejo miroljubne in obojestransko koristne rezultate," je dejal Biden v izjavi Bele hiše.
Ključni strateški položaj
Britanski minister za zunanje zadeve David Lammy je dejal, da je dogovor rešil spor o suverenosti otokov, ki je ogrožal dolgoročno prihodnost oporišča Diego Garcia.
Dejal je še, da je s tem prihodnost oporišča, katerega strateški pomen se je pokazal med vojnama v Iraku in Afganistanu, kjer je služilo kot izstrelišče za bombnike dolgega dosega, zdaj zagotovljena za najmanj 99 let.
"Današnji sporazum bo okrepil našo vlogo pri zagotavljanju svetovne varnosti," je dejal Lammy v izjavi. Biden se je pridružil temu mnenju in dejal, da ima Diego Garcia "ključno vlogo pri nacionalni, regionalni in svetovni varnosti".
Pod nadzor Mavricija po skoraj 60 letih
Velika Britanija se je leta 1965 odločila, da bo otoke Chagos ločila od svoje takratne kolonije Mavricija in tam vzpostavila vojaško oporišče, ki ga je dala v najem ZDA. Med letoma 1968 in 1973 je na silo izgnala več kot tisoč prebivalcev otočja, ki so od takrat na britanskih sodiščih vložili vrsto pravnih zahtevkov za odškodnino.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2019 sprejela nezavezujočo resolucijo, v kateri je zapisala, da mora Velika Britanija opustiti nadzor nad otočjem. Leta 2016 je britansko zunanje ministrstvo podaljšalo najemno pogodbo oporišča Diego Garcia do leta 2036 in izjavilo, da se izgnani prebivalci otoka ne bodo smeli vrniti.
Mavricij si lasti otočje od svoje neodvisnosti leta 1968. Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu je leta 2019 odločilo, da bi morala Velika Britanija opustiti nadzor nad otočjem Chagos in ga predati Mavriciju.
V novem sporazumu je navedeno, da bo Mavricij lahko izvajal program ponovne naselitve vseh otokov razen Diega Garcie, o pogojih pa bo odločal Port Louis. "Vodilo nas je prepričanje, da moramo dokončati dekolonizacijo naše republike," je v televizijskem govoru dejal predsednik vlade Jugnauth.
Olivier Bancoult, vodja skupine beguncev s sedežem na Mavriciju, je dejal, da je to odločilna prelomnica in uradno priznanje krivic, ki so jih utrpeli prebivalci otokov Chagos. Medtem je diasporska skupina Čagoški glasovi s sedežem v Veliki Britaniji izjavila, da obžaluje "izključitev čagoške skupnosti iz pogajanj".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje