Poleg Gadafija so med vidnimi kandidati tekmo za predsedniški stolček napovedali tudi vojaški poveljnik Kalifa Haftar, premier Abdulhamid Al Dbejbah in predsednik parlamenta Aguila Saleh. Poznavalci ocenjujejo, da bo Saif Gadafi težko zmagal, saj se Libijci še predobro spominjajo trde roke, s katero je vladal njegov oče.

Izvedba volitev je sicer še vedno negotova, saj se nekatere regije in frakcije ne morejo dogovoriti o urniku in pravilih izvedbe. Na petkovi konferenci o Libiji v Parizu so se zato dogovorili, da bodo kaznovali vsakega, ki bo skušal onemogočiti glasovanje, a niso se uspeli dogovoriti, kakšni so pogoji za kandidaturo.

Volitve kot del načrta za obnovitev stabilnosti

Konferenca, ki jo je pripravil francoski predsednik Emmanuel Macron, je bila namenjena potrditvi načrta, da se v Libiji decembra izvedejo volitve, ki naj bi prinesle novo poglavje za državo po desetletju nasilja in kaosa.

Libija je namreč že vse od arabske pomladi in padca režima dolgoletnega diktatorja Moamerja Gadafija leta 2011 v popolnem političnem in varnostnem kaosu, ko se za oblast borijo številne skupine in frakcije, svoj vpliv pa skušajo širiti tudi druge države v regiji. Libija je poleg tega eno glavnih izhodišč nezakonitih prebežnikov, ki se skušajo prek Sredozemskega morja prebiti v Evropsko unijo.

Predsedniške volitve 24. decembra so ključni del načrta ZN-a za obnovitev stabilnosti, a je ta načrt zdaj pod časovnim pritiskom, ker so se napetosti med rivalskimi skupinami znova okrepile. Vse več je tudi namigov, da določene skupine ne bodo priznale izidov volitev. Po načrtu ZN-a naj bi skupaj s predsedniškimi potekale tudi parlamentarne volitve, a jih je libijski parlament že preložil na januar. Kakšna bo dejanska časovnica, naj bi se zdaj dogovorili tudi v Parizu.