Medtem ko Fronta Polisario zahteva referendum o neodvisnosti Zahodne Sahare, Maroko za to ozemlje južno od njega, ki ga ima za svojega, ponuja le avtonomijo, Španija pa je takšen načrt podprla kot rešitev dolgoletnega vprašanja.

Fronta Polisario sporoča, da je namen načrta Maroka legitimizirati njegovo pripojitev Zahodne Sahare in "ignoriranje neodtujljivih pravic zahodnosaharskega ljudstva do samoodločbe in neodvisnosti".

Prejšnji mesec je Španija Maroku sporočila, da se ji zdi predlog za avtonomijo Zahodne Sahare "resen, verodostojen in realističen".

S tem je Španija končala leto dni trajajočo diplomatsko krizo med državama, ki jo je sprožil španski sprejem vodje Polisaria Brahima Galija na zdravljenje aprila lani, ne da bi o tem Madrid obvestil Rabat.

Nikoli dokončan proces dekolonizacije

Zahodna Sahara, ki je pod delno zasedbo Maroka, je bila do leta 1975 španska kolonija. Po španskem umiku sta si ozemlje kolonije razdelila Maroko in Mavretanija, a so Zahodnosaharci z oboroženim uporom dosegli umik Mavretanije, Maroku pa je uspelo ohraniti nadzor nad zahodnim, s surovinami bogatim delom Zahodne Sahare.

Vojna z Marokom je trajala do leta 1991, kmalu zatem pa naj bi bil izveden referendum o samoodločbi Zahodnosaharcev, ki ga zaradi nasprotovanja Maroka do danes ni bilo.

Velik del Zahodnosaharcev je pred vojno pobegnil na zahod Alžirije, tik ob meji z osvobojenim ozemljem, kjer so zgradili več begunskih taborišč, v katerih po neuradnih podatkih živi približno 150.000 ljudi.

Na politično rešitev, ki jo v obliki referenduma o neodvisnosti predvidevajo tudi Združeni narodi, Zahodnosaharci čakajo že 30 let.

Zahodnosaharci so že leta 1976 razglasili neodvisno Zahodno Saharo, a je ta na seznamu nesamoupravnih ozemelj Združenih narodov.