Iranski predsednik se čudi, od kod govorice o vojni. Foto: EPA
Iranski predsednik se čudi, od kod govorice o vojni. Foto: EPA

Čas za bombo je minil.

Mahmud Ahmadinedžad
ZDA obtožujejo Iran, da zagotavlja orožje upornikom v Iraku in tudi talibanom v Afganistani, vendar Teheran te očitke zavrača. Foto: EPA
Irana ne zanima jedrska bomba

Iran tudi ni na poti vojaškega obračuna z ZDA, je zagotovil Ahmadinedžad v pogovoru za ameriško televizijo CBS pred prihodom v New York na zasedanje Generalne skupščine ZN-a, kjer bo v torek predstavil iranske poglede na reševanje svetovnih problemov.

Vojne ni na vidiku
"Napačno je mišljenje, da Iran in ZDA stopajo proti vojni. Kdo pravi to? Zakaj bi morali v vojno? Nobene vojne ni na vidiku," je iranski voditelj skušal pomiriti svetovno javnost, ki je zaskrbljena zaradi zaostrovanja retorike med zahodnimi državami in Iranom v zadnjem času. Francoski zunanji minister Bernard Kouchner je namreč pred tednom dni vznemiril z izjavo, da se je treba pripraviti na tudi na vojno, medtem ko Teheran svari pred morebitnim napadom in v tem primeru obljublja maščevanje.

"Kdo še potrebuje bombo?"
ZDA menijo, da Iran razvija jedrsko orožje, vendar Teheran vztraja, da je njegov jedrski program namenjen le proizvodnji električne energije in znanstvenim raziskavam. Da gre za miroljuben program, je znova zatrdil tudi Ahmadinedžad. "Naš načrt je zelo pregleden. V političnih odnosih danes je jedrska bomba neuporabna. Če bi bila uporabna, bi preprečila razpad Sovjetske zveze. Če bi bila uporabna bi rešila težave, ki jih imajo Američani v Iraku," je slikovito ponazoril svoje stališče.

Prav tako je Ahmadinedžad zavrnil ameriške očitke, da Teheran zagotavlja orožje in urjenje za iraške upornike, saj tega po njegovem mnenju ne potrebujejo, ker so varnostne razmere v Iraku ključne tudi za interese Irana.

Še vedno želja po obisku WTC-ja
Ahmadinedžadu so mestne oblasti v New Yorku, domnevno zaradi varnostnih razlogov, prepovedale želeni obisk kraja, kjer sta nekoč stala dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (WTC), da bi se poklonil žrtvam terorističnega napada. Sam je dejal, da bo kraj vseeno poskušal obiskati, vendar pa pri svoji želji ne bo vztrajal. Njegova želja je sprožila ogoročenje med Američani, kot tudi nastop na Univerzi Columbia v New Yorku, kjer so ga pričakali protestniki. Vodja univerze Lee Bollinger je povabilo upravičil z besedami, da je treba upoštevati svobodo govora in akademsko svobodo. "Zelo pomembno je vedeti, kdo so voditelji držav, ki jih imamo za nasprotnike."

Ob tem pa je rektor iranskega voditelja označil za "nepomembnega in krutega diktatorja." Očital mu je zanikanje holokavsta. Takšne besede je Ahmadinedžad označil za nepravilne, zavajujoče, nesramne in žaljive do prisotnega občinstva. Zatrdil je tudi, da ni nikoli zanikal obstoja holokavsta, temveč je trdil, da bi bilo treba to obdobje zgodovine temeljiteje raziskati.

Izrael obsodil rasizma
Na videokonferenci pa je znova poskrbel za proteste in jezo s tem, ko je Izrael obsodil stalnega napadanja svojih sosed. "Ne priznavamo Izraela, saj temelji na okupaciji in rasizmu. Njegove vojaške akcije ubijajo ljudi, mnogi pa morajo zaradi njih zapustiti svoje domove." Obregnil pa se je tudi ob ZDA: "Iran nasprotuje načinu, s katerim želi ameriška vojska upravljati svet. Njihove metode vodijo k vojni, diskriminaciji in prelivanju krvi."

G. V./A. P.

Čas za bombo je minil.

Mahmud Ahmadinedžad
Irana ne zanima jedrska bomba