Hrvaški politični analitik Davor Gjenero, ki je slovenski javnosti najbolj znan iz razprav o slovensko-hrvaških odnosih, je za balkansko Al Džaziro v prispevku komentiral razmere v slovenski politiki.
Če povzamemo na kratko, Gjenero ugotavlja, da bi imel ''vpliv Slovenije na regijo lahko ključni pomen, da pa si v političnem smislu lahko največji del regije, še posebej Sarajevo, oddahne, da Janković ni bil izvoljen, ne pa da to obžaluje''.

''Jankovića je naivno obravnavati kot političnega novinca''
Na začetku prispevka, objavljenega na Al Džaziri, je Gjenero ugotovil, da Jankovića ''naivno obravnavajo kot političnega novinca''. ''Jankovića in njegovo stranko sta potrebovala Kučan in njegovih krog old boysov, nekdaj močnih socialističnih direktorjev, ki so v času tranzicije v Sloveniji postali kapitalisti, in sicer v trenutku, ko je Kučan po eni strani začel izgubljati nadzor nad svojo nekdanjo stranko Socialnih demokratov, ki se je spremenila iz tranzicijske postkomunistične v klasično evropsko socialdemokratsko stranko, in ko je kombinacija krize in vpliva svobodnega trga prisilila na kolena nekdaj uspešne predstavnike politike v poslovnem svetu,'' je zapisal.

V nadaljevanju je dodal, da se je ''Janković populistično predstavil kot nasprotnik 'osnovnemu zlu' v današnji Sloveniji - svobodnemu trgu in liberalnemu kapitalizmu - v pogojih, ki jih postavlja kriza, pa je ponudil vrnitev na stari model svojevrstne ekonomije dogovarjanja, ki jo je urednik ljubljanskega poslovnega dnevnika Finance Peter Frankl imenoval ''pajdaški kapitalizem'', in zaprtega tržišča, ki mu lahko 'politično dirigiraš'".

Morebitna Jankovića vlada bi za balkansko regijo prinesla ''spopad s konceptom evroatlantizma''
Politika, ki jo promovira vodja Pozitivne Slovenije, je po njegovem mnenju ''tipično konservativni ekonomski in politični projekt, katerega pravi značaj, ki ga za zdaj še prikrivata kvazilevičarska tradicija in naslanjanje na staro dihotomijo v slovenski družbi – delitev na 'partizane' in 'domobrance' - je nastal že v drugi svetovni vojni''.

Še posebej kritičen pa je bil hrvaški politični analitik, ko je govori o vprašanju BiH-a. Morebitna vlada z Zoranom Jankovićem na čelu bi tako Sloveniji kot celotni regiji prinesla ''spopad s konceptom evroatlantizma''.

''Jasno je, da bi imel ključni vpliv pri oblikovanju političnega koncepta slovenske vlade, ki bi jo vodil Janković, Kučan. Kučan je bil leta 2010 imenovan za posebnega odposlanca takratne Pahorjeve vlade za Bosno in Hercegovino, njegov ključni prispevek pa je zapisan v tajnem poročilu, ki pravi, da naj se, če trije bosansko-hercegovski narodi ne morejo vzpostaviti dogovora o skupnem življenju, poiščejo alternative. Kakšna bi bila ta alternativa, je Kučan cinično dejal na dan državnosti BiH-a, 25. novembra lani, ko je izjavil, da je Federacija BiH disfunkcionalna, da pa se edini funkcionalni del BiH-a imenuje ''Republika Srbija''.''

''Globoka lobistična vez'' med Dodikom in Jankovićem
V prispevku se avtor razpiše tudi o tem, da naj bi ''obstajala globoka lobistična vez'' med Jankovićem in predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom. Ta naj bi Srbske prebivalcem v BiH-u, ki delajo v Sloveniji, ''angažiral, da imajo v Slovenijo pravico glasovati, zato naj gredo na volitve in volijo za Jankovića".

Avtor prispevka je zgrožen nad odzivom nekaterih slovenskih politikov, ko naj bi se v notranjepolitične zadeve vmešaval ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli. ''Ameriški veleposlanik v Ljubljani, ki je zaskrbljen zaradi politične blokade v Sloveniji, ki že ima gospodarske posledice v državi, je želel – ne da bi se vmešal v odnose – pomagati pri dogovorih med vodji parlamentarnih strank, posledica pa je bila izpad tistih, ki so jih v Sloveniji cinično imenovali ''strici iz ozadja'', ''protiimperialistična'' retorika iz preteklega obdobja. Poleg Kučana, Jankovića in predsednika Zveze borcev Stanovnika se je protiamerikanizmu pridružil še predsednik republike Türk, vse to pa se je dogajalo pred samim glasovanjem o Jankoviću kot predsedniku vlade … Če bi Janković postal mandatar pod takšnimi pogoji, bi bila izolacija evroatlantskega zavezništva nujna popotnica prihodnje vlade.''

Davor Gjenero prispevek sklene z mislijo, da Slovenija nima velikega vpliva v EU-ju, čeprav se mora za ''status najuspešnejše demokratične države'' zahvaliti Janezu Drnovšku, pod čigar vladavino je Slovenija med drugim sprejela evro. Pohvalo je namenil tudi Janezu Janši, pod katerim je Slovenija ''uspešno predsedovala EU-ju''.