Šiitske stranke so Al Abadija predlagale namesto dozdajšnjega premierja Al Malikija, ki je predtem jasno povedal, da hoče kandidirati še za tretji mandat na čelu iraške vlade, čeprav se že nekaj časa vrstijo pozivi k njegovemu umiku po očitkih, da je med glavnimi krivci za upor sunitskih skrajnežev na severu, saj je naredil premalo za spravo med Iračani in je odkrito favoriziral šiitsko večino.

Al Abadiju je mandat podelil predsednik države Fuad Masum, ki ga je Al Maliki ostro napadel v televizijskem govoru v nedeljo, ko se je iztekel rok, do katerega bi moral 24. julija izvoljeni Masum podeliti mandat za sestavo vlade. Ker tega ni storil, mu je Al Maliki očital kršenje ustave in napovedal tožbo proti njemu.

"Takšno dejanje pomeni udar proti ustavi in političnemu procesu v državi, ki ima zvezni in demokratični sistem. Načrtno kršenje ustave, ki ga izvaja predsednik države, bo imelo resne posledice za enotnost, suverenost in neodvisnost Iraka ter bo ves politični proces pripeljalo v temen predor," je dejal Al Maliki, le kakšno uro pozneje pa so se šiitske milice in vojaške sile, zveste premierju, pojavile na vseh glavnih točkah v prestolnici Bagdad.

Al Malikiju zvesti poslanci so napovedali, da bodo po pravni poti izpodbijali imenovanje Al Abadija. Vseeno izid glasovanja v parlamentu kaže, da je več teh poslancev podprlo novega mandatarja. Poslanci šiitskih strank v parlamentu skupaj sestavljajo koalicijo Nacionalno zavezništvo, ki ima v parlamentu 173 poslancev, od tega jih je Al Abadija danes podprlo kar 127. Al Malikijev blok je del tega zavezništva in ima sam 95 poslancev.

Po podelitvi mandatarstva je Al Abadi vse Iračane pozval k enotnosti v boju proti sunitskim skrajnežem. "Država je zdaj v vaših rokah," pa mu je dejal predsednik Masum.

Izbiro novega mandatarja, za katerega upajo, da bo znal rešiti krizo, je že pohvalilo več držav. Ameriški podpredsednik Joe Biden je imenovanje Al Abadija označil za ključen mejnik na poti do vključujoče vlade, ki bo služila vsem državljanom. Da gre za pozitiven korak, menijo tudi v Evropski uniji. Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je pohvalil iraškega predsednika, ker je položaj predsednika vlade zaupal Al Abadiju.

Kurdom uspelo osvojiti dve mesti
Medtem se kurdske sile pešmerge še naprej borijo s sunitskimi uporniki Islamske države, civilno prebivalstvo pa je v vse večji stiski. Kurdski oboroženi milici pešmergi je v nedeljo sicer uspelo prevzeti nadzor nad mestoma Mahmur in Gver, ki so ju prej zavzeli sunitski skrajneži. Dejali so, da jim je "podpora ZDA iz zraka pomagala".

Oglasila se je tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton, ki je zahtevala preiskavo kršitev človekovih pravic v Iraku, ki jih izvajajo džihadisti. Ob tem je v sporočilu za javnost izpostavila, da bi lahko šlo v nekaterih primerih za zločine proti človeštvu, zato je storilce treba čim prej preiskati, da bodo odgovarjali pred sodiščem.

"ZDA ne morejo pogledati stran"
Na gori Sindžar na severu Iraka, kamor se je pred sunitskimi skrajneži zateklo na desettisoče pripadnikov verskih manjšin, pa so razmere vse slabše. Z gore je v nedeljo uspelo pobegniti od 20.000 do 30.000 ljudem, do prizadetih pa je konec tedna prišla prva pošiljka humanitarne pomoči.

Američani so ves konec tedna nadaljevali ciljne letalske napade na sunitske skrajneže, ki so jih začeli v petek. Ameriški predsednik Barack Obama je poudaril, da je ciljne zračne napade ameriške vojske odobril, da bi iraškim silam omogočili rešitev teh ljudi. Kot je poudaril, ZDA "ne morejo in ne smejo posredovati ob vsaki krizi po svetu". "A ko pride do položaja, kot je ta, ZDA ne morejo pogledati stran. Nismo takšni. Smo Američani. Mi ukrepamo. Mi vodimo," je dejal. Obama je tudi ponovil, da ZDA ne bo popeljal v novo vojno, da pa si bodo ZDA še naprej prizadevale za zaščito svojih državljanov v Iraku in reševanje humanitarne krize.

ZDA oborožujejo Kurde
Ameriški State Department je potrdil, da ZDA kurdske sile oskrbujejo z orožjem in strelivom, dobavo pa so začeli prejšnji teden. Nemčija je po drugi strani zavrnila možnost oboroževanja pešmerg in bo svoje dejavnosti v iraškem konfliktu omejila le na humanitarno pomoč. Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je pojasnil, da so morale manjšine v Iraku zaradi napredovanja džihadistov že veliko pretrpeti, a da se nemška vlada drži načela, da na vojna območja ne pošilja orožje.

V Evropski uniji se že začenjajo pojavljati različni pogledi na iraško krizo, saj je Francija na Bruselj naslovila zahtevo po "mobilizaciji" zaradi prošnje iraških Kurdov po oborožitvi. O iraški krizi bodo še ta teden razpravljali zunanji ministri EU-ja.

Begunci stradajo in umirajo od žeje
ZDA so po začetku napadov na skrajneže začele na goro Sindžar odmetavati prve pošiljke z vodo in hrano, da bi omogočile preživetje pripadnikom manjšin, ki so se tja zatekli v begu pred džihadisti. "Na tisoče, morda desettisoče iraških moških, žensk in otrok, ki so se zatekli v gore, strada in umira od žeje. Hrana in voda, ki smo jim ju dostavili, jim bosta pomagali preživeti," je dodal Obama. Med ujetimi je največ predstavnikov kurdske verske manjšine jazidov.

Evakuacija?
Washington naj bi tudi raziskoval možnosti, kako bi na tisoče civilistov z gore Sindžar spravil na varno, saj v poletni vročini niti pošiljke pomoči ne bodo pomagale dolgo, Združeni narodi pa pripravljajo humanitarni koridor, ki bi jazidom omogočil odhod na varno. Jazidi verujejo v starodavno izročilo Zaratustre, sunitski skrajneži pa jih vidijo kot "častilce hudiča".