"Še vedno smo borci," dejal Al Sadr v svetem šiitskem mestu Nadžaf, okoli 160 kilometrov južno od Bagdada, kamor se je vrnil po več kot triletnem izgnanstvu v Iranu, za katerega se je po izdanem nalogu za aretacijo odločil sam. To je bil njegov prvi govor po prihodu domov.

V njem je podpornikom položil na srce, naj novi iraški vladi dajo možnost, da se izkaže. V njej bo delovalo tudi njegovo gibanje, ki bo zastopano s sedmimi ministri, v parlamentu pa bodo imeli 39 sedežev.

"Dajte vladi priložnost"
Al Sadr je govor pred množico navdušenih podpornikov začel z vzklikanjem "Ne, ne Ameriki!" in z zavračanjem Izraela. A hkrati je večkrat opozoril, da upor z orožjem ni vedno pravi način, kar bi lahko pomenilo, da priznava avtoriteto iraške vojske in policijskih sil. Ljudi je pozval, naj skušajo pozabiti preteklost in naj raje začnejo stopati z ramo ob rami, s tem pa bodo pomagali tudi vladi, da bo lahko državo naredila boljšo, varnejšo in prijaznejšo.

"Odprite pot novi vladi, da vam bo lahko dokazala, da si želi služiti ljudstvu," je bil presenetljivo spravljiv verski voditelj, saj je bil tokratni govor mnogo bolj državotvoren od njegovih nekdaj zelo radikalnih pogledov.

Ni izgubil vpliva
Poznavalci pravijo, da je karizmatični in vročekrvni Al Sadr kljub skoraj štiriletni odsotnosti ohranil ves vpliv in moč, ki ju ima nad večinoma revnim šiitskim prebivalstvom v Iraku. Suniti pa v pričakovanju čakajo, ali bo ostalo le pri govorjenu o spravi ali pa bo spremembe videti tudi v dejanjih.

Al Sadrova milica, imenovana Mehdijeva vojska, se je po vdoru ameriških sil v državo leta 2003 večkrat postavila po robu tako Američanom kot iraški vojski, zato sta obe strani večkrat napadli njihova oporišča v Bagdadu in južnem Iraku. Avgusta leta 2008 je klerik razpustil svojo vojsko, ki je štela več deset tisoč članov. Irak pa je zapustil že konec leta 2006. Od takrat se je versko izobraževal v iranskem svetem mestu Kom.