Preševo ob srbsko-kosovski meji je bilo v letih 2000 in 2001 kraj albanskega upora. Po posredovanju Nata in ZN-a so s sporazumom albanski etnični skupini podelili široke pravice. Foto: EPA
Preševo ob srbsko-kosovski meji je bilo v letih 2000 in 2001 kraj albanskega upora. Po posredovanju Nata in ZN-a so s sporazumom albanski etnični skupini podelili široke pravice. Foto: EPA

Nekdanji člani Kosovske osvobodilne vojske, znani tudi kot Gnjilanska skupina, so osumljeni zločinov nad nealbanskim prebivalstvom iz občine Gnjilane na jugozahodu Kosova med junijem in oktobrom 1999, ko naj bi ugrabili 159 srbskih civilistov in jih 51 ubili.

Sodišče je aretiranim pred mesecem odredilo 30-dnevni pripor, zato je Ragmi Mustafa, vodja Demokratske stranke Albancev, izrazil pričakovanje, da jih bodo izpustili, hkrati pa obsodil "brutalen način aretacije", ki naj bi bila "politično motivirana."

"Ne verjamemo, da so storili dejanja, ki jim jih pripisujejo, sicer se gotovo ne bi odločili, da ostanejo in živijo ter delajo v Preševu, kjer se nahaja srbska policija in žandarmarija," je dejal Nader Sadiku, vodja albanske skupnosti v Preševu. Predsednik občine Bujanovac Šaip Kamberi pa je dejal, da se je od njihove aretacije decembra lani položaj v regiji začel zaostrovati. "Če želijo razsvetliti vsa hudodelstva, pravica ne sme biti selektivna. Skrbi nas to, da tožilstvo za vojne zločine ni začelo niti enega postopka, ko so bile žrtve med albanskimi civilisti, posebej leta 1999," je dodal Kamberi.

Protest, na katerem so protestniki nosili napise, kot so "Dolina Preševa je Kosovo" in "Borci za svobodo ne spadajo v zapor", so minili mirno.

T. V.