Ustavna reforma Giorgie Meloni predvideva neposredne volitve premierja s petletnim mandatom, ki mora biti hkrati izvoljen tudi v parlament. Stranke koalicije tudi ob morebitnem slabšem izidu prejmejo vsaj 55 odstotkov parlamentarnih mest.

Predsednik republike lahko podeli mandat samo izvoljenemu premierju. Če ta ne dobi zaupnice, se volitve ponovijo. Če pa pozneje odstopi, lahko mandat dobi tudi drug parlamentarec iz iste koalicije.

V opoziciji kritizirajo rušenje ravnovesja med vzvodi oblasti. Predsednika republike bodo še naprej izbirali v parlamentu, toda njegova moč bo omejena. Če je doslej parlament narekoval delo vlade, bo odslej obratno. Stroka opozarja, da reforma ne predvideva dveh krogov volitev niti omejitve dveh mandatov, kar naj bi določili šele pozneje, in to z navadnim volilnim zakonom. Onemogoča tudi možnost tehničnih vlad, ki so se v Italiji večkrat pokazale za ustrezne.

Parlamentarni postopek naj bi se začel prihodnji teden, a pod pritiskom vlade v senatu, in ne v poslanski zbornici, kot je običajneje. Meloni ima v zgornjem domu parlamenta več reformi naklonjenih ljudi, začenši s predsednikom Ignaziem La Russo.

Po mnenju demokrata Francesca Boccie se bo v senatu zgodila znotrajkoalicijska kupčija. Če bodo Salvinijevi ligaši brez godrnjanja sprejeli Melonijin "premierat", jim bodo njeni Bratje Italije vrnili z glasovanjem za večjo deželno avtonomijo. Stranki bi namreč radi vsaka svojo ustavno reformo spravili pod streho čim prej oziroma v čim ugodnejšem času glede na evropske volitve.