Trenutni predsednik George Bush bo Belo hišo po osmih letih na čelu ZDA zapustil 20. januarja prihodnje leto. Prava bitka za njegovega naslednika in 44. predsednika ZDA med demokrati in republikanci se je začela 3. januarja in se bo le še stopnjevala do 4. novembra, ko bodo Američani resnično izbrali tistega, ki bo to pomembno svetovno državo vodil prihodnja štiri leta.

Kandidati demokratske in republikanske stranke se trenutno potegujejo za nominacijo stranke, s katero bo dvema izmed njih omogočena pot v končni boj za Belo hišo.

Kako dobijo nominacijo posamezni kandidati?
Vsaka zvezna država med januarjem in junijem organizira t. i. primarne volitve (primaries), kjer prebivalci izvolijo tistega kandidata med republikanci in demokrati, ki bi ga najraje videli v Beli hiši, ali pa strankarska zborovanja (caucuses), kjer prebivalci izražajo svoja mnenja o kandidatu, ki se jim zdi najprimernejši.

V obeh primerih zvezne države nato izberejo določeno število delegatov, ki bodo na strankarskih konvencijah, ki so predvidene za avgusta in septembra, podprli svojega kandidata. Demokrati bodo imeli strankarsko konvencijo v Coloradu konec avgusta, republikanci pa se bodo v začetku septembra zbrali v Minneapolisu. Tisti kandidat, tako med demokrati kot med republikanci, ki bo zbral največ podpore, bo dobil strankarsko nominacijo in bo edini in uradni kandidat stranke na novembrskih volitvah.

Zgodnja glasovanja so običajno odločilna
Običajno je, da tako republikanskega kot demokratskega kandidata dejansko določijo že zgodnja predvolilna glasovanja do februarja oz. marca, saj po navadi vodilni kandidati do takrat že zberejo dovolj glasov delegatov za poznejšo zmago. Zato so za vse kandidate zgodnja glasovanja tako pomembna, saj so zelo dober pokazatelj končne situacije.

Obe stranki predvolilna zborovanja začneta v Iowi in jih nadaljujeta v New Hampshiru, kot nenapisano pravilo pa se je uveljavilo, da kdor zmaga v teh dveh (sicer majhnih, a politično zelo zavednih) državah, dobi tudi končno zmago za nominiranca svoje stranke. Ena večjih prelomnic v letošnji predsedniški tekmi bo 5. februar, tako imenovani 'super torek', ko bodo primarne volitve in strankarska zborovanja v obeh taborih potekali v kar 20 zveznih državah, med njimi tudi v Kaliforniji, New Yorku in New Jerseyju.

Ko bosta obe stranki izbrali svojega kandidata na volitvah, se bosta ta dva pomerila v treh večjih televizijskih soočenjih, ki so napovedana za 26. septembra ter 7. in 15. oktobra.

Predsednika dejansko volijo elektorji
4. novembra se bodo nato Američani podali na volišča in izrazili pripadnost demokratskemu ali republikanskemu kandidatu. Vendar pa v ZDA zmagovalca volitev ne odloči število glasov volivcev, ampak število elektorskih glasov. Volivci na volitvah svoj glas tako dejansko namenijo elektorjem, ki jih je 538, in ki so primorani svoj glas oddati kandidatu, ki je zmagal v posamezni zvezni državi.

Število elektorskih glasov je različno med posameznimi zveznimi državami (glede na velikost države), v vsaki zvezni državi pa tisti kandidat, ki je dobil večino glasov volivcev, dobi vse elektorske glasove, tudi če prejme le minimalno večino. Tako se lahko zgodi tudi, da kandidat prejme več elektorskih glasov od nasprotnika, pa čeprav je slednji dejansko prejel večji odstotek glasov volivcev.

Najpomembnejše zvezne države, kjer se dejansko odloči predsedniška bitka, saj imajo največ elektorskih glasov, so Florida, Ohio in Pensilvanija (vsaka z 20 ali več elektorskimi glasovi) ter Arizona, Colorado, Iowa, Missouri, New Mexico, Nevada, Tennessee, Virginija in Wisconsin.

Kdor koli od kandidatov bo prejel večino elektorskih glasov (vsaj 270), bo postal 44. predsednik Združenih držav Amerike in bo slovesno ustoličen 20. januarja 2009.

Epski dvoboj Obama-Hillary
Po tem, ko sta pri demokratih kandidaturo na volitvah napovedala oba favorita - nekdanja prva dama ZDA Hillary Clinton in karizmatični, mladi temnopolti senator iz Illinoisa Barack Obama, je ameriška javnost postala politično aktivna kot še nikdar doslej. Hillary je na preliminarne volitve privabila Clinton nostalgike in ženske, ki so prvič dobile upanje, da bo Amerika dobila prvo žensko predsednico. Obama je poosebljal mladost, svežino, nov list v naftalinski washingtonski politiki.

Absolutna favoritinja je bila Hillary, a Obama je s pomočjo novo registriranih volivcev presenetljivo osvojil prvo bitko v Iowi. Sledili so meseci dolgotrajne in pogosto izjemno negativne, bridke kampanje med zgodovinskima kandidatoma. Na koncu je za las zmagal 47-letni Obama in si za svojega podpredsedniškega kandidata izbral veteranskega senatorja iz Delawarja, Joea Bidna, ki uravnoteža Obamovo mladost s svojimi izkušnjami.

A stranka ostaja precej razdvojena zaradi številnih razočaranih privržencev Clintonove. Obama je kandidaturo demokratske stranke kot prvi Afroameričan uradno dobil 28. avgusta na demokratski konvenciji v Denverju.

Presenečenje št. 2: neuničljivi povratnik McCain
Na republikanski strani je bila tekma za nominacijo prav tako zelo zanimiva, a manj umazana in predvsem - krajša.

Potem, ko je zaradi številnih strateških napak izpadel predhodni favorit, nekdanji newyorški župan Rudy Giuliani, je tekma postala troboj med nekdanjim guvernerjem iz Arkansasa, populističnim Mikeom Huckabeejem, nekdanjim guvernerjem Massachussettsa, milijonarskim mormonom Mittom Romneyjem, in veteranskim senatorjem iz Arizone Johnom McCainom.

Slavil je slednji in v primeru zmage na volitvah bi postal najstarejši predsednik v prvem mandatu. Ob ustoličenju bi vojni veteran, ki je v ujetništvu preživel pet let, štel že častitljivih 72 let. Svojo starost je uravnotežil z mlado (in neizkušeno) guvernerko Aljaske, Sarah Palin.

Kaj volivce najbolj zanima?
Za volivce bodo v letošnji predsedniški tekmi pomembne predvsem obljube, ki se nanašajo na stanje gospodarstva, zdravstvenega zavarovanja, izobraževalnega sistema, zaposlovanja, državne varnosti in politike do Iraka. Pomembna tema je v nekaterih zveznih državah tudi preseljevanje in politika upravljanja nelegalnih migracij. Malo manj pomembni, a prav mogoče tudi odločujoči, pa so pogledi kandidatov na splav in poroke istospolno usmerjenih.

Brina Tomovič/Kaja Sajovic