Dve leti zapored se je pričakovana življenjska doba Američanov nazadnje znižala v letih 1962 in 1963.

Pri moških se je pričakovana starost ob smrti znižala za 0,2 leta, na 76,1 leta, medtem ko je pri ženskah ostala pri 81,1 leta.

"Padec dve leti zapored je precej šokanten," je povedal vodja statistike o umrljivosti na ameriškem Centru za nadzor in preprečevanje bolezni Robert Anderson. Ključen dejavnik je povečanje števila smrti zaradi prevelikega odmerka zdravil ali drog, je pojasnil.

63.600 žrtev prevelikega odmerka
Leta 2016 je zaradi prevelikega odmerka umrlo 63.600 ljudi, kar je v povprečju 174 na dan. Posledica prevelikega odmerka je bilo lani 19,8 na 100.000 smrti, leta 2015 pa 16,3. Leta 1999 je ta delež znašal trikrat manj oziroma 6,1.

Več Američanov tako zdaj umre zaradi prevelikega odmerka kot pa zaradi strelnega orožja ali avtomobilskih nesreč.

"Imamo nekaj težav, proti katerim moramo ukrepati skupaj in poskrbeti zanje. Prevelik odmerek mora biti povsem preprečljiv vzrok smrti, nekaj moramo narediti za to," je povedal Anderson.

Mamila kot nacionalna kriza
Od opioidov je odvisnih okoli dva milijona Američanov, pri čemer gre za protibolečinska zdravila, kot sta oksikodon in fentanil, ter tudi heroin. Ameriški predsednik Donald Trump je oktobra epidemijo zlorabe opioidov razglasil za nacionalno krizo in obljubil okrepitev zdravljenja, a za to ni namenil nič sredstev.

In to v času, ko je proračun reševalnih služb vse bolj načet. Zaradi občutno več posredovanj pri prevelikih odmerkih namreč kupujejo več naloksona, zdravila, ki onemogoči učinek opioidov, še posebej pri prevelikih odmerkih. S povpraševanjem se je dvignila tudi cena naloksona, reševalci pa so zdaj opremljeni z več kot dvakrat toliko tega zdravila kot še pred nekaj leti.

V spodnji Reutersovi fotoreportaži vpogled v prve bojne linije bostonskih reševalcev z opioidno krizo v tem ameriškem mestu.