Poudaril je sicer, da je bil dogovor najboljši mogoč, in izrazil prepričanje, da bo regija z njim stabilnejša.

Tudi gostitelj srečanja šestih zunanjih ministrov držav Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC), katarski zunanji minister Mohamed Al Atija, je na novinarski konferenci s Kerryjem dejal, da je bil dogovor, ki ga je šesterica velesil sredi julija dosegla s Teheranom, "najboljši mogočmed drugimi možnostmi".

Kerry je dodal, da bo dogovor, ko bo izpolnjen, pomembno pripomogel k dolgoročni stabilnosti območja. Obenem je napovedal, da bodo "ZDA pospešile prodajo določenega orožja, ki se je doslej že predolgo vlekla". Prav tako nameravajo v regiji okrepiti sodelovanje na obveščevalnem področju in povečati število skupnih vojaških vaj. S tem se je Kerry odzval na zaskrbljenost sunitskih članic GCC - ta združuje vse zalivske arabske države z izjemo Iraka, torej Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Savdsko Arabijo in Združene arabske emirate - da bo Iran zdaj še okrepil svoj vpliv na območju.

Stopnjevanje napadov na IS
S Kerryjem so se sicer danes pogovarjali tudi o spopadih v Siriji in Jemnu ter o boju proti džihadistom skrajne sunitske skupine Islamska država (IS). Kerry je pri tem napovedal dodatno stopnjevanje letalskih napadov na islamiste, a je hkrati pozval k iskanju politične rešitve v Siriji. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po današnjem srečanju s Kerryjem obsodil načrte ZDA, da letalsko obstreljevanje v Siriji razširijo na cilje režimskih sil predsednika Bašarja al Asad. Rusija podpira režim Bašarja Al Asada, sunitske države pa upornike, medtem ko je katarski zunanji minister Al Atija ponovno izpostavil stališče sunitskih kolegov, da Asad ne bi smel več vplivati na prihodnost Sirije.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je pred tem v Washingtonu deloma potrdil to, kar so poročali nekateri ameriški mediji. Kot je izjavil, se sirska vlada ne sme vpletati v delovanje uporniških sil, ki so jih izurili v ZDA, saj bo moral Washington v tem primeru morda sprejeti "dodatne ukrepe" za njihovo zaščito. V Siriji trenutno sicer deluje le 54 pripadnikov t. i. zmerne sirske opozicije, ki so jih na ozemlju Turčije izurili Američani, in Earnest je priznal, da jih sile predsednika al Asada doslej niso ovirale.

ZDA bi izurile borce
CNN je pred tem poročal, da naj bi predsednik Barack Obama po več mesecih tehtanja le pristal, da nudijo ZDA zmernim sirskim upornikom tudi podporo iz zraka. ZDA naj bi nameravale izuriti kar po 5.000 sirskih upornikov letno, a imajo težave pri iskanju zaupanja vrednih borcev.

Lavrov je ocenil, da so Earnestove besede kontraproduktivne: "Javno povedati, da so s strani ZDA izurjene enote pod zaščito koalicijskih zračnih sil, ki lahko udarijo po vsakem, ki bo oviral te enote, je kontraproduktivno." Ruski zunanji minister je to povedal tudi Kerryju. "Zahtevamo, da se vsako vmešavanje od zunaj v sirsko vojno konča in da se sirske strani prepriča v skupna pogajanja," je poudaril po pogovorih. Moskva je sicer zaveznica Damaska in že ves čas vztraja, da mora biti al Asad del iskanja rešitve v Siriji.

V napadih na IS stranska škoda civilisti
Medtem pa je neodvisna skupina Airwars ravno danes objavila poročilo, v katerem navaja, da je bilo v zgoraj omenjenih napadih mednarodne koalicije na čelu z ZDA, ki obstreljuje cilje IS-ja v Siriji in Iraku, v preteklem letu ubitih najmanj 459 civilistov (od tega sto otrok), po nekaterih podatkih pa 591. Obenem je bilo v t. i. prijateljskem ognju ubitih od 48 do 80 pripadnikov zavezniških sil.

Kot so poudarili v skupini, ki si je za nalogo zadala spremljanje letalskih napadov, javni dokumenti jasno kažejo, da koalicija ne poroča ustrezno o civilnih smrtih in jih namerno podcenjuje.

Mednarodna koalicija poročila Airwarsa za zdaj ni komentirala. Doslej je priznala samo dva mrtva civilista (dva otroka, ubita v zračnih napadih novembra lani v Siriji) ter sprožila preiskavo o desetih potencialno spornih incidentih. Vrhovni poveljnik koalicije, general John Hesterman, je operacije označil za "najbolj natančne in disciplinirane v zgodovini zračnih napadov".

Airwars medtem govori o najmanj 57 incidentih, v katerih so bili ubiti civilisti ali zavezniški vojaki, in dodaja, da bi utegnila biti dejanska številka tovrstnih incidentov in žrtev še veliko višja.

Koalicija je začela napadati avgusta lani, doslej pa je izvedla 5.800 letalskih napadov z več kot 18.000 bombami in izstrelki.