Ob tem je Pentagon naročil večini svojih civilnih uslužbencev, naj se vrnejo na delo.

O zakonu bodo zdaj odločali še v senatu, kjer naj bi ga prav tako podprli, za uveljavitev pa bo potreboval še podpis predsednika države Baracka Obame, ki mu je tudi obljubil podporo. To je bil eden redkih zgledov dobrega sodelovanja med obema domovoma kongresa.

Obama: Ne bom plačal odkupnine
Zaprtje ameriških zveznih služb zaradi nezmožnosti dogovora med republikanci in demokrati se namreč še vedno nadaljuje in prav nič ni videti, da bi se v kratkem lahko premaknilo z mrtve točke. Obama je zato predstavniški dom, v katerem imajo večino republikanci, znova pozval, naj konča farso in brezpogojno sprejme zvezni proračun, s čimer bodo vladne službe lahko nadaljevale delo.

"Glasujte že. Končajte to farso," je v tedenskem radijskem nagovoru dejal Obama. Dodal je, da je senat proračun že sprejel in tudi v predstavniškem domu je po njegovem prepričanju dovolj demokratskih in republikanskih glasov, da se stvar konča. "Toda skrajna desnica republikancev predsedniku predstavniškega doma Johnu Boehnerju ne pusti, da bi zadevo dal na glasovanje."

Celovit dogovor?
Zatrdil je tudi, da ne namerava "plačati odkupnine" za ponovno odprtje vlade, še manj pa je pripravljen plačati odkupnino v zameno za zvišanje meje javnega dolga. 17. oktober je namreč rok, do katerega bo treba dvigniti zdajšnjo dovoljeno mejo javnega dolga, vse več pa je namigov, da bi utegnil biti sprejet celovit dogovor o proračunu in javnem dolgu.

Če meje javnega dolga ne bi dvignili, bi imelo to po napovedih ameriške vlade uničujoče posledice za ameriško gospodarstvo. Da bi bilo to mnogo huje, kot je zaprtje vlade, je posvaril tudi Obama.

Ameriški zunanji minister John Kerry pa je opozoril, da bi lahko imelo vsako dolgo zaprtje vladnih služb tudi posledice v tujini.

Vse stoji
Delovanje ameriških zveznih služb, razen nujnih, se je ustavilo v torek, potem ko kongres ni sprejel proračuna za njihovo delovanje. Republikanci so namreč zahtevali, da se Obama odpove zdravstveni reformi ali vsaj preloži začetek njenega izvajanja. Zaradi "mrka" je Obama odpovedal pot v Indonezijo na vrh Asean, ministrstvo za trgovino ni izdelalo poročila o zaposlovanju in stopnji brezposelnosti v septembru, finančno ministrstvo pa sporoča, da so ogrožene sankcije proti Iranu, mamilarskim kartelom, teroristom in Siriji, ker so zaposleni v ustreznem uradu na prisilnem dopustu.

Odloženo je tudi nadaljevanje pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu z Evropsko unijo. Zvezna sodišča bodo delovala nemoteno do sredine oktobra, pozneje pa bodo morala začeti pošiljati ljudi na prisilne dopuste. Hud udarec doživlja turistična industrija, saj so narodni parki in muzeji zaprti, delavce pa pošiljajo domov tudi podjetja, ki imajo velike pogodbe z vlado.