Mednarodna organizacija za človekove pravice je fotografije zdaj umaknila s svojih družbenih omrežij. Slike, vključno z žensko, ki jo vleče več policistov, prikazujejo prizore s protestov, ki so zajeli Kolumbijo leta 2021 in jih je zaznamovalo tudi grobo policijsko nasilje.

A že malce podrobnejši pogled na slike razkrije, da z njimi ni vse v redu – obrazi ljudi so zglajeni in in popačeni, zastava, ki jo nosi protestnica, je pravih barv, a v napačnem sosledju, policijske uniforme pa zastarele.

Sorodna novica Indeks svobode medijev: Slovenija na 50. mestu

AI in druge organizacije so na protestih 2021 odkrile na stotine primerov kršitev človekovih pravic, ki jih je zagrešila kolumbijska policija, vključno z nasiljem, spolnim nadlegovanjem in mučenjem. Njihovo raziskovanje je razkrilo brutalne prakse kolumbijske policije in prispevalo k zavedanju, da so reforme nujno potrebne.

A fotoreporterji in strokovnjaki za medije opozarjajo, da bi uporaba UI-generiranih slik lahko spodkopala delo Amnestyja in dala zalet teoretikom zarote.

“Živimo v skrajno polarizajoči se dobi, polni lažnih novic, zaradi česar ljudje postavljajo pod vprašaj verodostojnost medijev. In kot vemo, umetna inteligenca laže. Kakšno verodostojnost imaš, ko začneš objavljati fotografije, generirane s pomočjo umetne inteligence?" je za Guardian opozoril kolumbijski fotoreporter Juancho Torres.

Razpravo "pozdravljajo"

Med splošno stavko leta 2021, ki jo je sprožila nepriljubljena davčna reforma, so državne sile ubile najmanj 38 civilistov. Skupine policistov so med drugimi ugrabljale ženske in jih posiljevale.

Iz Amnestyja International se branijo, da so v prejšnjih poročilih uporabili prave fotografije, da pa so zdaj uporabili UI-generirane, da bi obvarovali protestnike pred morebitnim maščevanjem državnih sil. Zdaj so slike umaknili s strani.

“S svojih družbenih omrežij smo omenjene fotografije umaknili, saj si ne želimo, da bi kritike zaradi uporabe UI-generiranih slik zasenčile osrednje sporočilo v podporo žrtvam in pozivom k pravici v Kolumbiji,” je dejala Erika Guevara Rosas, AI-jeva direktorica za Ameriko. “Jemljemo pa kritike resno in si želimo nadaljnje razprave, da bi zagotovili, da bolje razumemo posledice in svojo vlogo pri obravnavi etičnih dilem, ki jih predstavlja uporaba tovrstne tehnologije.”

Umetna tehnologija sestavi skupaj prave fotografije, da ustvari nove, kar načenja vprašanja tako plagiatorstva kot tudi usode fotoreporterstva.

Torres pravi, da je Amnestyjeva uporaba UI-slik žalitev za fotoreporterje, ki pokrivajo proteste s prvih bojnih linij. “Moč novinarja je poustvariti resničnost in to, kar vidijo – nekaj, za kar so med stavko leta 2021 mnogi novinarji, fotografi in snemalci tvegali svoja življenja. Imam prijatelja, ki je izgubil oko. Z uporabo UI-slik ne samo, da izgubimo to resničnost, ampak izgubimo tudi povezavo med novinarji in ljudmi.”