Poročilo, ki obravnava stanje človekovih pravic v 155 državah po svetu, letos daje poudarek na krhanju mednarodnega prava, posebej v luči vojaških konfliktov.

Generalna sekretarka Amnesty International Agnes Callamard je poseben poudarek dala izraelskemu očitnemu neupoštevanju mednarodnega prava v Gazi, ki da ga potencirajo njegove zaveznice. Prav mnoge izmed teh zaveznic pa so po drugi svetovni vojni ta pravni sistem pomagale vzpostaviti, je dodala.

"Ob nadaljevanju agresije Rusije nad Ukrajino, vedno večjemu številu oboroženih spopadov in množičnih kršitvah človekovih pravic, na primer v Sudanu, Etiopiji in Mjanmaru - je svetovni red, ki temelji na pravilih, v nevarnosti, da se sesuje," še opozarja Callamard.

Poročilo je do Slovenije znova kritično zaradi usod izbrisanih. "Tudi 32 let po izbrisu se oblasti ne zmenijo za pozive izbrisanih in priporočila civilne družbe in mednarodnih teles za človekove pravice. Krivice ostajajo nepopravljene: približno polovici izbrisanih država ni povrnila statusa stalnega prebivalca ali jim omogočila odškodnine," piše v izjavi Amnesty International Slovenija.

Poročilo poudarja, da je bila zakonodaja, ki naj bi urejala to področje, izredno pomanjkljiva in je omejila roke, v katerih so morali izbrisani sprožiti postopke. "A vsi roki so se že iztekli in danes ni na voljo niti enega pravnega sredstva več," navaja Amnesty in poziva k sprejemu statusnega zakona, ki so ga pripravili v sodelovanju z izbrisanimi.

Kot so dodali, bi se morali ravno danes srečati z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem, ki pa je sestanek v torek odpovedal in ga prestavil na konec maja. "Ogorčeni smo, da šest mesecev po tem, ko je predsednica republike na vlado poslala naš zakon, še vedno nismo mogli dobiti sestanka in se o zakonu in posameznikih brez urejenega bivanja in pravic pogovoriti s predstavniki izvršne oblasti," sporočajo.

V poročilu je še izpostavljeno, da transspolne osebe v Sloveniji nimajo pravice do samoopredelitve, da je ogromno ljudi ostalo brez osebnega zdravnika, in da Slovenija kljub zabeleženim zlorabam hrvaške policije še naprej vrača prosilce za azil na Hrvaško.

Kot pozitivno sta izpostavljena uveljavitev zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški iz časa ukrepov med pandemijo covida-19 ter noveliranje zakona o RTV Slovenija.

V pogledu v prihodnost Amnesty v luči prelomnih volitev, ki bodo letos v številnih državah, svari pred nevarnostmi nenadzorovanega širjenja in rabe tehnologij, kot so generativna umetna inteligenca. Te tehnološke napredke je mogoče po njihovem prepričanju izkoriščati kot orožja diskriminacije, širjenja napačnih informacij in razdora, zato pozivajo k regulaciji.