Ameriški analitiki izid razumejo kot veliko zavrnitev predsednika Donalda Trumpa. Čeprav še ni jasno, ali je Ossoffu uspelo osvojiti sedež novega zdravstvenega ministra ZDA ali pa se bo moral pomeriti še enkrat 20. junija v drugem krogu z najbolje uvrščenim republikancem – v tem primeru je to Karen Hendel –, je izid posebnih volitev za demokrate dobra napoved za kongresne volitve leta 2018.

Ossoff z geslom Razjezimo Trumpa
Za zmago je 30-letni Ossoff potreboval 50 odstotkov glasov in po 86 odstotkih preštetih glasovnic jih je imel 48,6 odstotka. Tako se zdi, da se bo verjetno moral v drugem krogu pomeriti s Hendelovo, ki je dobila 19,5 odstotka. Jasno je že, da je največ glasov v kongresnem okrožju, kjer je pred Priceom četrt stoletja gladko zmagoval republikanec Newt Gingrich, osvojil kandidat, ki je nastopil z geslom Razjezimo Trumpa.

Predsednik v tekmi, kjer je bilo pet demokratov in 11 republikancev, ni podprl nikogar. Republikanci, ki so mu izražali podporo, pa so se odrezali zelo slabo. Trump se je v posebne volitve vpletel le s tviti proti Ossoffu, za katerega je dejal, da bo katastrofa v kongresu, ker bo zagovarjal nezakonite priseljence in kriminalce ter višal davke. Ossoff, ki je odgovoril, da je vesel Trumpovega zanimanja za tekmo, je imel v večini podporo demokratov, znanih na nacionalni ravni.

Trumpov ukaz glede vizumov in javnih naročil
Medtem je Trump podpisal izvršni ukaz, namenjen večjemu nadzoru nad izdajo vizumov visoko usposobljenim tujim delavcem. Ukaz obenem poziva k dodeljevanju javnih naročil podjetjem v ameriški lasti. Njegov naslov je "Kupuj ameriško, zaposli Američane". Ukaz je predsednik podpisal v podjetju za proizvodnjo orodja Snap-on v zvezni državi Wisconsin, ki je v ameriški lasti in dela proizvode z ameriškimi delavci in materialom.

Ob podpisu je dejal, da je politika njegove vlade agresivna promocija v ZDA narejenih dobrin in najemanje domačih delavcev: "Naša delovna mesta so predolgo odhajala v daljne dežele." Bela hiša je ob tem opozorila, da so podjetja v tuji lasti leta 2010 dobila 837 milijard dolarjev v javnih naročilih, ameriška podjetja v petih tujih državah, kjer imajo ZDA največ poslov, pa le 381 milijard.