V Italiji je marca in aprila umrlo 21.500 ljudi več, kot je bilo povprečje v zadnjih petih letih, oz. za 90 odstotkov več, kar potrjuje, da je pandemija najhuje prizadela slovensko zahodno sosedo. Foto: Reuters
V Italiji je marca in aprila umrlo 21.500 ljudi več, kot je bilo povprečje v zadnjih petih letih, oz. za 90 odstotkov več, kar potrjuje, da je pandemija najhuje prizadela slovensko zahodno sosedo. Foto: Reuters

Seštevek smrtnosti po podatkih Financial Timesa (FT) kaže, da je v izbranih 11 evropskih državah in treh svetovnih mestih umrlo 122 tisoč ljudi več kot v povprečju zadnjih petih let, pri čemer pa je bilo pandemiji covida-19 pripisanih 77 tisoč smrti. Razlika znaša 45 tisoč mrtvih oz. 60 odstotkov uradno priznanih žrtev pandemije.

Če bi vključili opažanje, da je stopnja smrtnosti v pandemiji lahko do 60 odstotkov višja, bi uradno število 206 tisoč žrtev novega koronavirusa na svetovni ravni dejansko povišali na 320 tisoč žrtev. Medtem je po štetju medicinske Univerze Johnsa Hopkinsa število okuženih preseglo tri milijone.

Sorodna novica Po 4. maju se bodo v Italiji sorodniki lahko znova obiskali

11 evropskih držav in še tri svetovna mesta
FT je v analizi primerjal število vseh smrti, ne glede na vzrok, v marčnih in aprilskih tednih leta 2020, s povprečjem v enakem spomladanskem obdobju med letoma 2015 in 2019. Opazno povišanje smrtnosti so na podlagi uradnih lokalnih podatkov zaznali povsod v izbranih državah, razen na Danskem. Natančnost podatkov o številu umrlih s covidom-19 v tednih, ko je svet ustavila pandemija, je sicer odvisna od lokalnih zdravstvenih oblasti, kdaj, kje in kako opravljajo testiranja pri umrlih, zlasti na domu.

Financial Times je zbral podatke za smrtnost v Avstriji, Belgiji, Danski, Angliji in Walesu, Franciji, Italiji, Nizozemski, Portugalski, Španiji, Švedski in Švici ter k temu dodal še uradne podatke iz Guayasa v Ekvadorju, Džakarte v Indoneziji in New Yorka v ZDA. Večinoma gre za v pandemiji močneje prizadete države in mesta.

Slovenski zdravstveni minister Tomaž Gantar je na novinarski konferenci 15. aprila poudaril:
Slovenski zdravstveni minister Tomaž Gantar je na novinarski konferenci 15. aprila poudaril: "Trenutna umrljivost se glede na podatke za pretekli dve leti bistveno ne razlikuje, po številu umrlih ne odstopamo od let 2018 in 2019. Lani je bilo celo več umrlih." Foto: MMC RTV SLO
Sorodna novica Ko v Sloveniji za covidom-19 umre 29 ljudi, jih na Švedskem 132

Danska edina brez vidnega odstopanja
V skorajda vseh primerih je iz grafov jasno viden skok v času, ko je izbruhnila pandemija v Evropi in preostalem svetu zunaj Kitajske. Svetla izjema je Danska, kjer so v marcu in aprilu našteli le za 100 smrti več kot znaša povprečje zadnje petletke, kar predstavlja 5-odstotno rast glede na povprečje in je v okviru nihanj preteklih petih let.

Rahla rast pri severnih sosedih in državah na robu celine
Sledi skupina treh držav, kjer je smrtnost narasla opazno, a sorazmerno rahlo: Portugalska (+10 odstotkov), Avstrija (+12 odstotkov) in Švedska (+18 odstotkov). Če so uporabili Danci, Portugalci in Avstrijci zgodaj ukrepe samoizolacije in ustavljanja javnega življenja ter nenujnega gospodarstva, pa so Švedi izjema v Evropi. Na Švedskem so šole in gostilne ostale odprte, so pa javne zdravstvene oblasti in vlada pozvali ljudi k omejevanju socialnih stikov.

Sorodna novica Belgija – spregledano evropsko žarišče pandemije

Najvišja rast smrtnosti v Španiji, Belgiji in Italiji
V preostalih državah je smrtnost narasla za precej več: Švica (+29 odstotkov), Francija (+34 odstotkov), Anglija in Wales (+37 odstotkov), Nizozemska (+42 odstotkov). Največ pa se je število vseh smrti v primerjavi s povprečjem 2015–2019 povišalo v treh najhuje prizadetih evropskih državah: Španija (+51 odstotkov), Belgija (+60 odstotkov) in Italija (+90 odstotkov).

Skupno je bilo v 11 evropskih državah naštetih v marcu in aprilu (do vljučno 26. aprila) za 114.100 več smrti kot znaša povprečje zadnjih petih let, kar predstavlja 49-odstotno povišanje smrtnosti.

Primerjava smrti ne glede na vzrok
"Edina nepristranska primerjava, ki jo lahko opraviš med različnimi državami, je, da pogledaš in primerjaš število smrti ne glede na vzrok,"
za FT poudarja David Spiegelhalter, profesor na univerzi Cambridge, ki je kot primer navedel Veliko Britanijo, kjer se bolezen covid-19 ugotavlja le pri umrlih v bolnišnicah. "Toliko je vprašanj o rasti smrtnosti, ki jo opažamo pri primerih, ki niso imeli navedeno covid-19 v potrdilu smrti, da se neizogibno vprašaš, ali je to povezano z epidemijo," dodaja Spiegelhalter.

Grafični prikaz FT-jeve analize za izbrane evropske države (za povečani prikaz kliknite na sliko), kjer število umrlih samo na Danskem ne odstopa od nihanj zadnjih petih let. Foto: Financial Times
Grafični prikaz FT-jeve analize za izbrane evropske države (za povečani prikaz kliknite na sliko), kjer število umrlih samo na Danskem ne odstopa od nihanj zadnjih petih let. Foto: Financial Times
Sorodna novica Kako Kitajska prek pandemije še bolj utrjuje moč v Afriki

V velemestih še izrazitejša rast
FT je v analizo dodal še tri mesta z različnih celin. V pokrajini Guayas v Ekvadorju, katere glavno mesto je Guayaquil, kjer so uradno zaznali le 245 smrtnih primerov s covidom-19, pa je število smrti v primerjavi s povprečjem naraslo kar za 10.100 oz. 347 odstotkov! S pandemijo najhuje prizadeto velemesto sveta je New York, kjer je smrtnost v primerjavi s povprečjem narasla za 299 odstotkov. V glavnem indonezijskem mestu Džakarta so pokopali 1400 ljudi več kot običajno (oz. za 47 odstotkov več), kar pa znaša 15-krat več, kot je uradno umrlih s covidom-19.

Bergamo: 463 odstotkov več umrlih
Najhuje je pandemija kosila v Bergamu, kjer je število umrlih v primerjavi z zadnjimi petimi leti naraslo kar za 463 odstotkov oz. za 4100 več, kot je bilo običajno spomladi.

"Če želimo razumeti, kako so se različne države odzvale na izbruh pandemije in kako je to vplivalo na zdravje prebivalstva, je najprimerljivejše, da se preštejejo presežne smrti," je mnenje Davida Leona, profesorja epidemiologije na londonski šoli za higieno in tropsko medicino.

Strokovnjaki so zadnje tedne svarili, da se podcenjuje število umrlih s covidom-19, zlasti med starejšim prebivalstvom, ki umira doma ali v oskrbovalnih domovih. Ob tem FT za konec še dodaja, da gre najbrž za konservativne ocene povišanja smrtnosti, saj je zaradi vsesplošnih karantenskih ukrepov po Evropi močno upadlo število smrtnih primerov v delovnih in zlasti prometnih nesrečah.


Infografika Univerze Johnsa Hopkinsa o razširjenosti covida-19

(Za boljši prikaz na prenosnih telefonih kliknite tukaj.)